Brezplačna dostava pri spletnem nakupu nad 180 €
Brezplačno vračilo izdelka pri spletnem nakupu v 30 dneh
Brezplačen osebni prevzem - Click & Reserve

Kakšne materiale izbrati pri izdelavi fasade?

Materiali fasade

Pri izdelavi fasadnih sistemov morate biti pozorni na izbiro nekaterih ključnih materialov, ki zagotavljajo toplotno in zvočno izolativnost ter fasado in stavbo ščitijo pred škodljivimi vplivi.


Vreme, tako dež kot sonce imajo vpliv na fasado vaše hiše ali drugih gradbenih objektov. 

Z uporabo fasadnih sistemov se zmanjša izguba energije pri ogrevanju za več kot 60%.

Boljša in debelejša izolacija pomeni znižanje porabe energije za ogrevanje, s tem pa sta tudi povezana čistejše okolje in prijetnejše bivanje.

Vrste fasad:

  • prezračevalne
  • neprezračevalne
  • kontaktne fasade
  • stiropor fasade
  • lamelne fasade (kamena volna)
  • termoizolacijske fasade (toplotno-izolacijski strojni omet)
  • apneno-cementne fasade (apneno-cementni strojni omet)
Kaksna-je-pravilna-izvedba-fasade.jpg

Za izolacijo lahko izberete termoizolacijske plošče ali lamele. Posebnost lamel so pravokotno orientirana vlakna, kar jim zagotavlja veliko razplastno trdnost in posledično vgradnjo samo z lepljenjem po celotni površini. Dodatno sidranje pri novogradnjah do debeline 20 cm zato ni potrebno. Izjema so lahko področja z ekstremno vetrno obremenitvijo


Komponente fasadnega sistema

Za optimalno funkcionalnost fasade je medsebojno ujemanje vgrajenih komponent oz. materialov fasadnega sistema odločilnega pomena. Ne glede na to ali se odločite za izolacijo iz stiropora, kamene volne ali drugih izolacijskih materialov, je pomembno, da se odločite za celoten fasadni sistem enega proizvajalca. Le tako boste od proizvajalca dobili tudi garancijo.

Fasadni sistem sestavlja:

  • lepilo (lepilna malta), 
  • toplotna izolacija, 
  • pritrdila (sidrni vložki in vijaki), 
  • osnovni ročni omet ali strojni omet, 
  • armatura (armirna mreža iz steklenih vlaken), 
  • dekorativni zaključni ročni omet ali strojni z osnovnim premazom, kot ga določa fasadni sistem, 
  • deli pribora, kot so vogalnik z mrežico, priključni in zaključni profili, diletacijski profili, podzidni profili, izolacijski in montažni elementi ipd.

Toplotna izolacija fasade

Fasadna izolacija je ključna za preprečevanje toplotnih izgub stavbe, ki so najopaznejše v hladnih mesecih zaradi visokih stroškov ogrevanja. Toplotne izgube skozi zunanje stene predstavljajo skoraj polovico vseh izgub, zato je izolacija fasade ključna. Za toplotno izolacijo stavb se največ uporabljata kamena in steklena volna ter penjeni in ekstrudirani polistiren (XPS).

Bistvena razlika med kameno in stekleno volno so osnovne surovine, ki določajo mehansko odpornost, videz in njuno sestavo. Volni sta podobni glede na vrednost toplotne prevodnosti in izolativnosti. Pri vgradnji volne je potrebna uporaba rokavic, zaščitnih očal in maske, ker se volna lahko praši.


Kamena volna

Plošče kamene volne se uporabljajo pri izolaciji tankoslojni fasad in vseh delov stavbe – ravne, poševne, votle, pode in zunanje stene. Za izolacijo zunanjih sten se uporabljajo kamene volne v obliki plošč in lamel.

  • Negorljiv material.
  • Nudi odlično zvočno in toplotno izolacijo.
kamena-volna.jpg

Steklena volna

Steklena volna se uporablja za toplotno izolacijo plavajočih podov, izolacijo prezračevalnih in obzidanih fasad. Ima mehkejšo sestavo, zato je potrebna drugačna vgradnja.

  • Negorljiv material.
  • Nudi odlično zvočno in toplotno izolacijo.
steklena-volna.jpg

Estrudirani polistiren (XPS)

Toplotno izolacijske plošče imajo visoko trdnost, so odporne proti vlagi in zagotavljajo dimenzijsko stabilnost. Najpogosteje se uporablja v sistemih obrnjenih ravnih streh in za izolacijo tal. XPS je prva izbira tam, kjer drugi toplotnoizolacijski materiali ne morejo trajno in kakovostno toplotno ščititi objektov, kar je še posebej opazno v vlažnem okolju.

  • Nudi odlično izolacijo.
  • Je vodoodporen.
  • Visoka elastičnost in dolgotrajna tlačna trdnost.
Ekstrudirani-polistiren-XPS.jpg

Ekspandirani polisteren (EPS) - fasadni stiropor

Izolacijske plošče EPS so bolj znane pod imenom stiropor.  Stiropor za fasade je lahek izolacijski material, ki je izdelan iz drobnih kroglic polistirena. Glede na vrsto uporabe so na voljo v različnih debelinah, oblikah, tlačnih trdnostih in toplotni prevodnosti. Uporabite lahko beli ali grafitni EPS. Grafitni je za 20 % bolj izolativen od belega, kar pomeni, da bi za zadostitev pogojev EKO sklada zadostoval grafitni EPS debeline 14 cm ali beli EPS debeline 18 cm.

Ekspandirani-polisteren-EPS.jpg

Fasadna lepila

Fasadna lepila zagotavljajo kakovosten stik podlage in izolacijskega materiala, razlikujejo pa se glede na izbiro izolacijskih plošč in podlage. Lepilo izberite glede na potrebe vgradnje in izberite primerno hitrost sušenja in paroprepustnost. Lepilo je namenjeno lepljenju izolacijskih plošč in armiranju s fasadno mrežico, zato je kakovostna izbira izredno pomembna.

Fasadna-lepila.jpg

Armirana mrežica

Z uporabo armirne mrežice se zmanjšujejo napetosti, ki se pojavijo na fasadi in preprečujejo krčenje ter raztezanje. Najprej malto nanesete na ustrezno pripravljeno podlago. Mrežico vstavite v sveže naneseno malto za armiranje v navpičnih ali vodoravnih pasovih brez gub. Vedno začnete na najvišji etaži delovnega odra. Posamezne pasove mrežice prekrivate s preklopom najmanj 10 cm. Da bi zagotovili zadostno pokritje, morate vstavljeno mrežo prekriti z malto za armiranje, ko je ta še mokra.

Armirana-mrezica.jpg

Premazi za fasade

Fasada mora biti zaradi svoje izpostavljenosti vremenskim in drugim škodljivim vplivom posebno zaščitena s premazi, ki so namenjeni zaščiti poroznih fasadnih površin. Premazi pomagajo pri vodoopornosti površine in ohranjajo estetski videz ter funkcionalnost fasade.

Lastnosti premazov:

  • Ščitijo pred umazanijo in ohranjajo čist videz.
  • Ovirajo in zavirajo rast mikroorganizmov.
  • Ščitijo pred puščanjem površin.
  • Ne ustvarjajo pigmentacije.
  • Ne spreminjajo površine.
Osnovni-premaz-za-fasade.jpg
Kaksna-je-pravilna-izvedba-fasade-2.jpg

Osnovni premazi pred nanosom zaključnega sloja

Z osnovnim premazom se zagotovi enakomerna vpojnost podlage in močna vez med zaključnim slojem, lepilom in podlago.

Osnovni premaz je namenjen za izravnavanje in nevtralizacijo podlage pred nanosom tankoslojnih zaključnih dekorativnih ometov, kot so:

  • akrilni omet, 
  • silikatni omet, 
  • silikonski omet.

Podlaga za nanos osnovnega premaza mora biti nepremična, nosilna, trdna, suha, brez razpok, saj, prašnih delcev in ostankov maščob ter opažnih olj.


Zaključni sloji

Ker so fasade močno obremenjen del zgradbe in so podvržene stalnim škodljivim vplivom, je potrebno poskrbeti za njihovo primerno zaščito. Naloga slojev je preprečiti vdor vlage in ščitenje pred vremenskimi vplivi, ki bi lahko povzročili propadanje konstrukcije in fasadnega sistema. Zaključni sloji se razlikujejo po sestavi, paraprepustnosti, elastičnosti in trdnosti, vezavi na podlago in številu barvnih odtenkov.

  • Primarna naloga sloja je zaščita fasadnega sistema, sekundarna pa estetska funkcija.
  • Zaključni sloji se nanašajo direktno na predhodno izdelano podlago, zato je njena kvaliteta ključnega pomena.

Zaključni omet vizualno oblikuje fasado in spodnje sloje fasadnega sistema ščiti pred vremenskimi vplivi. Ker so fasade močno obremenjen del zgradbe in so podvržene stalnim škodljivim vplivom iz okolja, je potrebno poskrbeti za njihovo primerno zaščito. Naloga slojev je preprečiti vdor vlage in ščitenje pred vremenskimi vplivi, ki bi lahko povzročili propadanje konstrukcije in fasadnega sistema. Zaključni sloji oz. ometi se razlikujejo po sestavi, paraprepustnosti, elastičnosti, trdnosti, vezavi na podlago in številu barvnih odtenkov.

Vrste zaključnih slojev fasad

Zaključni sloj je pomemben element fasadnega sistema, saj s pravilno izbiro barvnega odtenka zagotovimo unikatnost in estetski izgled naše hiše. Še pred začetkom izdelave fasade se morate odločiti o materialni izbiri zaključnega sloja in njegovi barvi. Zaključni sloj je torej lahko dekorativni omet ali pa fasadna barva. Lastnosti zaključnih slojev se razlikujejo glede na vsebujoč tip veziva. Poznamo akrilne, silikatne, silikonske in mineralne zaključne omete. Slednji pa se ločijo še na zaribane, glajene, brizgane, valjčkane in strugane. V Sloveniji je narejenih daleč največ akrilnih fasad.

Silikonski zaključni omet

Zagotavlja dobro vodoodbojnost in paroprepustnost, hkrati pa je odporen na nastanek plesni oz. alg. Izdelan je na osnovi silikonskih in drugih polimernih veziv. Silikonski zaključni omet je manj dovzeten za prijemanje saj, prahu in drugih umazanij. Prav tako je odlična izbira za objekte z majhnim strešnim napuščem, pri katerih je fasada močno izpostavljena padavinam.

Akrilni zaključni omet

Akrilni zaključni element zagotavlja dobro vodoodbojnost in visoko trdnost. Z njegovim nanosom je površina dodatno zaščitena pred razvojem plesni in alg. Takšen zaključni sloj je  primeren za vse fino hrapave  površine, katerim zagotavlja visoko paroprepustnost. Za akrilni zaključni element je najbolj uporaben fasadni sistem z izolacijo iz EPS.

Silikatni zaključni omet

Silikatni zaključni omet definira lahka vgradnja z izredno visoko paroprepustnostjo. Omet je odporen na vse vremenske razmere in nudi dobro zaščito pred razvojem alg ter plesni. Nanešena plast je enakomerno zrnata ali razbrazdana.