Brezplačna dostava pri spletnem nakupu nad 180 €
Brezplačno vračilo izdelka pri spletnem nakupu v 30 dneh
Brezplačen osebni prevzem - Click & Reserve

Najpogostejše bolezni rastlin

naslovna-slika-bolezni-rastlin

Bolezni na rastlinah izbruhnejo zaradi prisotnosti gostiteljske rastline, parazitov in neustreznih ekoloških razmer. Povzročajo jih tri vrste organizmov: bakterije, glive in virusi. Najpogosteje jih prepoznamo po pegavosti, plesnivih prevlekah, sajavosti, svetlikavosti ter rjavenju, sušenju listov in odmiranju organov.


Bakterije

Značilnosti: Hranijo se z živo snovjo.

Neodporne so na temperaturne ekstreme (mraz, suša) in ne preživijo dlje časa brez gostitelja. Nekatere preživijo krajši čas v zemlji, vendar jih, če ne najdejo gostitelja, uniči zimski mraz. Zimo običajno preživijo v gomoljih ali koreninskem sistemu gostitelja. Prenašajo se preko okužene zemlje, korenin, z okuženim orodjem in živalskimi prenašalci.

Simptomi: Majhne, z žilami omejene oglate lise in odmiranje trikotnih površin listov.

Razvoj: Hiter. 


Glive

Značilnosti: Ključnega pomena je ustrezna vlaga in temperatura.

Razvijajo se pri temperaturi 15—30 stopinj Celzija. Preživijo pri temperaturah 0—45 stopinj Celzija. Izjeme prenesejo tudi višje in nižje temperature.

Simptomi: Pegavost, sajavost, uvenelost posameznih poganjkov. Rast gliv je običajno v obliki kroga, od mesta, kjer je pristala spora, navzven.

Razvoj: Hiter. 


Virusi

Značilnosti: izkoriščajo funkcije celice za svoj razvoj. Okužijo tkivo matične rastline. Če se rastlina vegetativno razmnožuje (naravno ali umetno), so vse nove rastline okužene. Virusi najpogosteje prizadenejo rastline, ki se razmnožujejo z gomolji (npr. dalije, krompir) in s cepljenjem (sadno drevje). Med posameznimi rastlinami se virusi širijo z različnimi prenašalci. To so predvsem žuželke, ki sesajo.

V našem okolju so najpogostejše uši, ker so prisotne v velikem številu hitro širijo virusne bolezni tudi na večje razdalje. Viruse prenašajo tudi organizmi, ki se hranijo s podzemnimi deli rastlin, in glive (v tem primeru je širjenje omejeno na manjše območje). Prenos je možen tudi preko človekove dejavnosti, npr. z orodjem, škarjami za obrezovanje, preko prstov, rokavic. Nekateri virusi se lahko prenašajo tudi preko komposta.

Simptomi: Pisanost in pegavost.

Razvoj: Pri velikem delu virusnih okužb rastlina počasi hira, saj se okužba počasi širi. Pri zelenih rastlinah običajno traja do enega meseca, da okuži vso rastlino, pri lesnatih pa lahko tudi dlje. 


Mini slovar sredstev za varstvo rastlin:

  • Fungicidi – sredstva za zatiranje glivičnih bolezni
  • Limacidi ali moluskicidi - sredstva za zatiranje polžev
  • Insekticidi – sredstva za zatiranje škodljivcev
  • Akaricidi – sredstva za zatiranje pajkovcev (pršic)
  • Herbicidi – sredstva za uničevanje plevelov in mahov 

10 najpogostejših bolezni rastlin

Rak

Simptomi: Povzročajo ga glive ali bakterije. Rakaste tvorbe, ki spominjajo na poškodbe na vejah in steblih, povzročajo odmiranje. Bakterijskega raka prepoznamo po vlažnih udrtinah na lubju, iz katerih kaplja sluz. Za glivičnega raka je značilno dvignjeno in hrapavo lubje okrog odprte rane. Najpogostejši je jablanov rak, ki napada tudi jesen, bukev, hruške in topole.

Ukrepi: Odstranimo in zažgimo okužene dele rastline. Očistimo in premažimo odprte rane s cepilno smolo. 

Listna pegavost

Simptomi: Lahko je glivična ali bakterijska, pege so običajno okrogle, včasih pa imajo nepravilen rob. Največkrat so sive ali rjave barve, včasih s škrlatnim robom. Bakterijske listne pege so obrobljene z rumenim sijem ali robom.

Ukrepi: Pograbimo in sežgimo vse napadene liste. 

Pepelovke

Simptomi: Največkrat so v obliki bele, prašnate prevleke na zgornji strani listov. Najbolj napadajo rastline, ki rastejo v sušnih razmerah in trpijo zaradi sušnega stresa.

Ukrepi: Odstranimo napadene in mrtve dele, vzdržujmo suho klimo in škropimo s pripravki iz olja oljne ogrščice. Uporabimo sredstva na osnovi njivske preslice, pri močnejšem napadu pa močnejša škropiva. 

Plesniva gniloba

Simptomi: Napadene dele pokrije s sivo klobučevinasto plesnijo in povzroča gnitje; najbolj značilna je siva plesen.

Ukrepi: Dobro zračimo in preventivno uporabljajmo fungicide. Obolele dele rastlin odstranjujmo.

Plesni (peronospore)

Simptomi: Pojavijo se rjavkasto-vijolične plesnive lise na spodnji strani listov. Ugodni pogoji za razvoj so pri menjavi zelo vročih dni in hladnih noči z jutranjo roso. Pogost pojav na kumarah, vinski trti, glavnati solati.

Ukrepi: Gojene rastline naj bodo suhe, preventivno pa jih poškropimo s fungicidi na osnovi njivske preslice. 

Koreninske gnilobe in trohnobe (Phytophtora)

Simptomi: Prizadene korenine ali koreninski vrat rastline predvsem na vlažnih in slabo propustnih tleh; na iglavcih in listavcih so vidne odmirajoče veje. Na območju koreninskega vratu kambij pod lubjem porjavi, ostali del pa ostane svetel. Trosi lahko ostanejo kužni tudi do 10 let.

Ukrepi: Učinkovita preventiva je namakanje mladih rastlin v fungicid pred sajenjem. Obolele rastline že pred propadom odstranimo in zamenjajmo prst pred ponovnim sajenjem. 

Štorovka

Simptomi: Pojav glive kaže predčasno rumenenje listov in odmiranje vej od vrha navzdol. Gliva se širi v tleh s tankimi črnimi koreninami ali s sporami.

Ukrepi: Odstranimo napadene rastline. 

Rje

Simptomi: Simptomi so rumeni ali bledo zeleni madeži na zgornji strani listov. Na spodnji strani listov so črne, rjave ali oranžne mehurjaste pike. Najbolje se razvijajo v precej vlažnem okolju. Napadajo sadno drevje, okrasne rastline in tudi jagodičevje.

Ukrepi: Odstranimo napadene liste in rastline. Rastline gojimo na sončnem in zračnem rastišču. Uporabljajmo fungicid. 

Virusi

Simptomi: Pogosti simptomi so zavrta rast, deformiranost, madeži s spremenjeno barvo - marmorirani listi in zamazane lise.

Ukrepi: Odstranimo in zažgimo okužene rastline, najboljša preventiva pa je gojenje odpornih sort. 

Uvelost

Simptomi: Glivno uvelost povzročajo talne glive, ki napadajo korenine ali stebla. Bakterijska uvelost je hrušev ožig, ki povzroča venenje vršičkov na poganjkih. Značilna fuzarijska uvenelost povzroča rumenenje listov in propadanje brestov.

Ukrepi: Odstranimo in zažgimo okužene rastline.