Brezplačna dostava pri spletnem nakupu nad 180 €
Brezplačno vračilo izdelka pri spletnem nakupu v 30 dneh
Brezplačen osebni prevzem - Click & Reserve

Zatiranje plevelov v trati

naslovna-slika

Verjetno bi vsak od nas rad imel lepo trato na svojem domačem vrtu. Pot do tega pa je vse prej kot lahka. Na vsako trato se sčasoma naselijo nezaželjene rastline (pleveli, mah), ki kvarijo njen videz. Mnoge rastlinske vrste so izjemno prilagodljive in trdožive za uspevanje na najrazličnejših rastiščih, zelo dobro pa se znajdejo tudi v redno košeni trati. V normalnih okoliščinah semenijo pri veliko večji višini, na trati pa se prilagodijo višini košnje in semenijo sicer manj, a veliko prej.


Najboljši preventivni način preprečevanja širjenja plevelov in mahu je skrbna in redna nega trate. Travi moramo zagotoviti čimbolj optimalne pogoje za uspevanje. Tako bo kar najbolje izkoristila številne prednosti, ki so značilni za njeno rast. Močna zapleveljenost trate nam sporoča, da je rastišče slabo pripravljeno ali pa je pomanjkljivo oskrbovano. Zato je njena rast šibka, kar hitro izkoristijo druge rastline in zapolnijo nastale praznine. Prav nasprotno pa se dogaja, ko ima trata vsega dovolj. Takrat je njena je rast močna in dominantna.

Glede na to, koliko časa je trata trpela pomanjkanje zadovoljive oskrbe ali je bila celo zanemarjena, je odvisna tudi sestava plevelnih rastlin. Pri kratkotrajni zanemarjenosti se pojavijo večinoma enoletni pleveli, kasneje sledi tekmovanje za prevlado med trajnimi in enoletnimi, dokler na koncu ne zmagajo trdovratni trajni pleveli. Ročno odstranjevanje je zelo težko, saj imajo izjemno sposobnost regeneriranja iz najmanjšega koščka rastline, ki nam pri puljenju ostane v tleh. Zelo uspešno pa lahko ročno odstranjujemo trpotec, regrat in marjetice, pri tem pa si lahko pomagamo s posebnim nožem.

trava_1

Ročno odstranjevanje plevelnih rastlin si seveda lahko privoščimo, če trato redno pregledujemo in hitro ukrepamo, za to pa potrebujemo čas. Največkrat pa plevel opazimo šele, ko se že nekoliko razraste. Plazeče rastline, kot so razne vrste detelj, lahko pred košnjo z grabljami nekoliko privzdignemo in jih tako močneje prizadenemo.  

Še vedno pa je najučinkovitejša in trajnejša zaščita uporaba ustreznih herbicidov. Današnji herbicidi za zatiranje plevelov v trati delujejo tako, da jih plevelne rastline vsrkajo skozi liste in se s sokovi razporedijo po rastlini vse do najbolj oddaljenih korenin. Eden takšnih preparatov je Substralovo specialno gnojilo za travo brez mahu Substral stop mah. Preprečuje razvoj in zatira večino vrst mahu, z redno uporabo dosežemo intenzivno zeleno barvo travo. Droben fin granulat pa omogoča fino trosenje. Če se odločimo za rabo herbicidov, moramo za to izbrati najprimernejši čas. Škropljenje v suhem vremenu, ko že nekaj časa ni bilo dežja in ima trata celo rumenkast videz zaradi pomanjkanja vode, je povsem zgrešeno. Zgornji deli plevelov se res posušijo, vendar sredstvo zaradi počasne rasti rastlin ne doseže vseh njenih delov in te si čez čas popolnoma opomorejo. Plevele moramo zato zatirati, ko so pogoji za rast najboljši.

trava_2

Navadno je to meseca maja, ko je zadosti padavin in je že lepo toplo ali proti koncu poletja po dežju, vmes pa le po predhodnem izdatnem zalivanju.

Večji del herbicidov, ki so registrirani za zatiranje nezaželenih rastlin v travi, deluje na širokolistne plevele. Učinkujejo torej selektivno in ne škodijo travam, bolj in manj uspešno pa zatrejo vse druge rastline. Najmanj potratno in škodljivo je lokalno uničevanje posameznih plevelnih rastlin in gnezd takoj, ko se pojavijo. Z majhno škropilnico se enostavno sprehodimo po trati in vse rastline, za katere menimo, da so nepotrebne, poškropimo, marjetice in druge cvetlice pa lahko pustimo. Posebno pazljivi moramo biti, če smo v trato posadili katere izmed spomladanskih ali poletnih okrasnih čebulnic, da jih ne poškodujemo.

trava_3

Škropivo za zatiranje plevelov naredimo sproti in toliko, kolikor ga nameravamo porabiti ob strogem upoštevanju navodil za uporabo. Narejena mešanica namreč ne bo počakala do naslednjič, saj se takoj, ko sredstvo zmešamo z vodo, začnejo procesi njegove razgradnje. Trava oz. pleveli morajo biti suhi, škropimo pa dopoldne ali proti večeru v brezvetrju. Že najmanjša sapica lahko zanese sredstvo na sosednje vrtnice ali sadno drevje in ga poškoduje, zato bodimo pri delu zelo pazljivi.