Brezplačna dostava pri spletnem nakupu nad 180 €
Brezplačno vračilo izdelka pri spletnem nakupu v 30 dneh
Brezplačen osebni prevzem - Click & Reserve

Zdravi paradižnikovi plodovi

zdravi paradižnikovi plodovi

V deževnih poletjih imamo z vzgojo paradižnika veliko težav, če se držimo nekaterih osnovnih pravil, pa lahko zdrave plodove vzgojimo tudi v manj ugodnih letih.


Priljubljeni vrtnini, ki izvira iz vročih južnoameriških krajev, deževna poletja ne ugajajo. Vseeno pa ni vse odvisno od vremena. Strokovnjaki iz priznanega slovenskega kluba ljubiteljev vrtnarjenja, Kluba Gaia, predlagajo, da preden rastline paradižnika presadimo na prosto, gredice dobro pripravimo in jim dodamo visokokakovostno dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki pelet, ki hranila sprošča glede na temperaturo in potrebe rastline. Paradižnik namreč potrebuje veliko primerno razporejene hrane. Ob preobilici dušika postane v vlažnem poletju občutljiv na glivična in bakterijska obolenja, v vročem poletju mu začne primanjkovati kalcija, plodovi pa mu gnijejo. Porazdelitev hrane je pomembna tudi zato, ker se ob preveliki količini tvori večje število listov, to pa pomeni manj plodov in več možnosti za nastanek bolezni in škodljivcev.


Upoštevajmo kolobar in ne sadimo pregosto

Ker v zemlji ostanejo različne bolezni in škodljivci, za paradižnik upoštevamo vsaj triletni kolobar. Z menjavanjem preprečimo tudi enostransko izrabo hranil v tleh, ki slabo vpliva tako na živi svet kot na strukturo zemlje. Upoštevati moramo, da je paradižnik soroden papriki, jajčevcem in krompirju, zato tudi te vrtnine sadimo v najmanj triletnem razmiku. Najbolje je, da paradižnik sledi kapusnicam, čim bolj pa ga odmaknemo od zgodnjega krompirja. V vrtu nam velikokrat primanjkuje prostora, želimo pa si pridelati čim več raznovrstnih zelenjadnic, zato rastline radi posadimo preveč skupaj. Vendar pa moramo biti pri sajenju paradižnika zelo previdni. Med sadikami visokih sort moramo pustiti vsaj 70 cm prostora, sicer ustvarimo idealne pogoje za najnevarnejšo paradižnikovo bolezen, krompirjevo plesen.

zdrav paradižnik

Ta za svoj razvoj potrebuje le šest ur vlage - v gostih nasadih zadostuje že kapljica rose pri temperaturi nad dvajset stopinj celzija. Gladiol in dalij v bližino paradižnika ne sadimo.


Poletna opravila

paradižnik

Poleti paradižnik čaka, da ga okrepimo z zelenimi deli. Med zelena opravila spada odstranjevanje zalistnikov: odstranjujemo jih, ko so čim manjši, da ne povzročimo prevelikih ran. Pred odstranjevanjem se izogibamo krompirjevi gredici, da ne prenesemo glivic iz krompirja na paradižnik. Enako velja tudi, ko poleti paradižnike obiramo.

Da bo nasad čim bolj zračen, paradižniku odstranjujemo tudi spodnje liste. Pričnemo tedaj, ko so prvi plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo pa vse liste do prvih plodov. List ob plodu pustimo. Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet listov na teden po celi rastlini.

Paradižnik nam bo zelo hvaležen za organsko zastirko.

Gabezova in koprivna mu bosta hkrati priskrbeli še nekaj hrane za poletje, slama bo grela korenine, pokošena trava pa bo v tleh ohranjala dovolj vlage, tla pa bodo tudi zračna in suha. Da plodovi v vročem in suhem poletju ne bodo propadali, gnojimo z organskim gnojilom, za večjo odpornost na bolezni, škodljivce in stresne pogoje pa vsakih 14 dni dodajamo tudi naravni vitaminski kompleks.


Varstvo pred boleznimi

Najbolje je, da paradižnik zaščitimo s streho, ki pa mora biti postavljena dovolj visoko. Pomagamo si tudi z ekološkim pripravkom na osnovi sojinega lecitina, ki krepi celično steno rastlin, hkrati pa rastline še prehranjuje, saj je bogat s fosforjem. Z njim paradižnik krepimo še preden se bolezen pojavi, redno pa ga uporabljamo enkrat na teden in po vsakem večjem deževju.


Gojenje paradižnikov

Posamezne sorte paradižnika se razlikujejo med seboj tako po velikosti kot po obliki in barvi plodov, vendar pa je za izbiro najbrž najpomembnejše, koliko so rastline odporne proti mrazu in v kakšnih razmerah bodo najbolje uspevale.

Grmičaste in pritlikave sorte večinoma ne potrebujejo posebne opore. Na palične ali žične opore pa je treba v obliki kordona privezovati enostebelne sorte, ki so naravi delne vzpenjavke ali plazeče se rastline; teh sort je več kot grmičastih in so v vrtovih najbolj priljubljene, ker dajejo velik pridelek. V obeh skupinah so sorte, ki tudi v hladnejših predelih uspevajo na prostem in brez zaščite, vendar je treba na grede posaditi že nekoliko večje sadike. 

Če bi te rastline gojili v pokritem prostoru ali rastlinjaku, bi dosegli približno dvakrat večji pridelek (2 - 4 kg na rastlino) kot na prostem.

Vir: Vrtnarski priročnik

Rastišče in tla

Pred sajenjem paradižnikovih sadik na zunanje grede dodajte tlem organski drobir in uravnoteženo splošno gnojilo, ker so paradižniki zelo občutljivi na pomanjkanje hranil.

V pokritih prostorih jih lahko gojite v sadilnih vrečah ali v 25 cm širokih cvetličnih lončkih, napolnjenih s svežim sadilnim kompostom.

rastišče in tla

Sejanje in sajenje

sajenje in sejanje

V času sajenja prodajajo v vrtnih središčih in na tržnicah sadike več sort paradižnika. Če imate rastlinjak ali drug topel in svetel prostor, jih lahko sami vzgojite iz semen: že proti koncu zime jih posejte 2 cm globoko v sejalne module ali na pladenj, kjer naj kalijo pri temperaturi 15 - 18°C. Ko imajo 2 - 3 liste, jih presadite v 8 cm široke lončke, na stalno rastišče pa jih posadite, ko začnejo cveteti. Sorte, primerne za gojenje na prostem, posejte približno 8 tednov pred časom, ko v vašem kraju zanesljivo ne bo več nevarnosti pozebe - takrat bodo namreč sejanci dovolj veliki za utrjevanje in posaditev na prosto. Med vrstami in rastlinami v njih naj bo 45 cm prostora, pri pritlikavih in grmičastih sortah pa 30 cm oziroma 60 cm. Zunaj posajene rastline se bodo bolje ukoreninile, če bodo vsaj prvih nekaj tednov prekrite s prekrivalom.

Paradižnike, ki jih je treba gojiti v rastlinjaku, posadite po tri v sadilno vrečo ali po enega v cvetlični lonec.


Redna nega

Zunaj posajenim rastlinam je treba nasuti zastirko, takoj ko se tla nekoliko ogrejejo. Nad plastično zastirko bodo tudi spodnji plodovi grmičastih sort ostali čisti, bela zastirka pa odbija toploto v rastline in pospeši dozorevanje plodov.

Tla se ne smejo nikoli povsem izsušiti, sicer si rastline kljub zalivanju ne bodo opomogle. Plodovi redno zalivanih rastlin bodo imeli gladko in nežno kožico, ne bodo razpokani in bodo enakomerno dozorevali.

V hudi vročini potrebujejo rastline sadilni vreči skoraj 10 l vode na dan. Ko se iz cvetov začnejo razvijati prvi plodovi, je treba rastline vsak teden dognojevati z gnojilom, ki vsebuje veliko kalija, ali s podobnim tekočim gnojilom.

V kordonih posajene rastline morajo biti vzgojene v obliki enostebelnih rastlin in potrebujejo oporo iz palic, ali pa naj bodo privezane k vrvicam, visečim izpod rastlinjakovega ostrešja.

Pazite, da se na paradižniku ne namnožijo bele mušice - včasih jih odvračajo žametnice (Tagetes), posajene med paradižnike kot spremljevalne rastline.


Koristni nasveti

Kadar vam primanjkuje prostora, lahko majhne grmičaste in plazeče se sorte gojite v 25 cm širokih cvetličnih loncih in celo v visečih košarah. Proti mrazu odpornejše sorte paradižnika češnjevca dajejo sicer majhen pridelek, zato pa zanesljivo rodijo in so precej odporne proti vdrti rjavi gnilobi. V hladnejšem podnebju zadnji plodovi večinoma ne dozorijo do konca: zelene paradižnike potrgajte in jih postavite na toplo in sončno okensko polico, kjer se bodo obarvali in dozoreli, še zlasti če boste zraven njih položili zrelo banano. Namesto tega jih lahko vložite v kis.

Pinciranje zalistnih poganjkov

Paradižnike v kordonu vodite kvišku tako, da glavno steblo v rednih presledkih rahlo privežete k oporni palici ali k obešeni vrvici. Sproti je treba odstranjevati vse olistane stranske poganjke, ki se razvijajo v zalistjih glavnega stebla, tako da lahko rastlina potroši vsa hranila za razvoj plodov.

pinciranje

Vršičkanje

Proti koncu poletja, ko ima posamezna rastlina že 4 - 6 skupin plodov (4 v hladnejših, 6 v zmerno toplih predelih), je treba ustaviti nadaljnjo rast in cvetenje paradižnika, saj za razvoj novih plodov ni več dovolj časa. To opravite z vršičkanjem tako, da odščipnete vrh glavnega poganjka, nadaljujte pa tudi z rednim pinciranjem.

vršičkanje

Boljše dozorevanje

Zadnji plodovi zunaj posajenih visokih paradižnikov bodo v hladnejših podnebjih hitreje dozoreli, če rastline snamete z opore in jih položite na tla, prekrita s slamo. Za dodatno toploto poskrbite tako, da jih prekrijete s tunelnim zvonom. Korenine ostanejo v tleh in še naprej oskrbujejo rastline.

dozorevanje