Brezplačna dostava pri spletnem nakupu nad 180 €
Brezplačno vračilo izdelka pri spletnem nakupu v 30 dneh
Brezplačen osebni prevzem - Click & Reserve

Rastlinski škodljivci in sredstva za zatiranje

naslovna-slika

Pomembno je, da najprej odkrijemo, ali je rastlino napadel škodljivec, bolezen ali propadanje rastline povzročajo rastne motnje. Rastline, ki jih napadajo škodljivci, imajo zelo tipične znake poškodb in razbarvanosti na listih, plodovih ali koreninah; na njih pa so prisotne ličinke ali odrasli osebki škodljivcev.


Sesajoče žuželke

Žuželke, ki sesajo rastlinski sok, se hranijo pri rastnih vršičkih in na spodnji strani listov. Simptomi so odebeljeni poganjki, vijugaste oblike na listih, razbarvanje listov in pajčevina na spodnji strani listov.

Požrti deli rastline

Vzrok je napad hroščev (ličink) ali odraslih osebkov (rilčkarji, strigalice, polži). Simptomi so ogrizi ob robu, v listih ali objedene korenine.


Vrste zatiranja

Mehanično zatiranje

Poškodovane rastline lahko rešimo z odstranjevanjem napadenih ali bolnih rastlinskih delov, z odstranjevanjem škodljivcev s pobiranjem brisanjem listov in palčkami.

Biotehnično zatiranje

Za uničevanje škodljivec se lahko zanesemo na pomoč naravnih sovražnikov ali uporabimo rumene in bele plošče za leteče škodljivce, feromonske vabe in povečamo zračno vlago za preprečevanje razvoja pršic.

Alternativno zatiranje

Tisti, ki imate veliko znanja o rastlinah, lahko škodljivce odženete z uporabo pripravkov z aktivnimi substancami iz rastlin in s pravilno kombinacijo posajenih rastlin.

Kontaktni insekticidi

Znebite se uničevalcev s škropljenjem in zunanjimi vplivi.

Sistemični insekticidi

Rastline lahko zavarujete z zalivanjem s sredstvi za varstvo ali s posipanjem s topljivimi granulati. Rastlina skupaj z vodo vsrka še insekticid, ki se razširi po celotni rastlini. S sesanjem in grizenjem škodljivci tako zaužijejo tudi insekticid, ki jih uniči. Priporočamo biotehnično zatiranje in uporabo sredstev, kjer so aktivne sestavine pridobljene iz rastlin.

Mini slovar sredstev za varstvo rastlin:

  • Fungicidi – sredstva za zatiranje glivičnih bolezni
  • Limacidi ali moluskicidi - sredstva za zatiranje polžev 
  • Insekticidi – sredstva za zatiranje škodljivcev
  • Akaricidi – sredstva za zatiranje pajkovcev (pršic) 
  • Herbicidi – sredstva za uničevanje plevelov in mahov

10 najpogostejših rastlinskih škodljivcev

Listne uši

Velike skupine majhnih zelenkastih ali črnih žuželk se pojavijo na mladih poganjkih in listih, ki zaradi njih izgledajo odebeljeni. Na napadenih rastlinah prihaja do deformacij, kodranja in lepljivosti listov. Rastline lahko napadejo tudi bele mušice in ličinke, ki se pojavljajo na verbeni, vodenkah in fuksijah. Močno napadene poganjke odstranimo ali uporabimo insekticid na osnovi maščobnih kislin ali repičnega olja in piretrine. Pri manjšem napadu je učinkovito tudi spiranje z močnim vodnim curkom. Listnih uši se lahko znebimo s pomočjo naravnih sovražnikov - pikapolonicami, strigalicami in osami.

Pršice prelke

Če pršice napadejo rastline, njihovi listi postanejo lisasti, svetlejši in se sušijo, na njihovi spodnji strani pa se pojavijo pajčevinaste prevleke. Pršice prelke se razvijajo pri visoki temperaturi in suhem zraku. Med sobnimi rastlinami najpogosteje napadajo dracene, aralije in palme. Da bi se jih znebili, uporabimo insekticidne tekočine na bazi rastlinskega ekstrakta, kot je repično ali ogrščično olje, hkati pa je pomembno, da povečamo zračno vlažnost.

Kaparji

Rjave ali rumenkaste ovalne ščitaste ploščice se pojavijo na spodnji strani listov v bližini osrednjih žil. Na novo izleženi kaparji lezejo po rastlini in izločajo lepljivo medeno roso, ki omogoča razvoj sajastih plesni. Volnati kaparji so majhne žuželke prekrite z vatastim pletežem. Živijo v velikih skupinah, obdani z voskasto prevleko, ki jih varuje pred pršili.

Znebimo se jih tako, da odstranimo ploščice odraslih kaparjev, pozno spomladi in zgodaj poleti pa lahko uporabimo škropiva na bazi maščobnih kislin ali iz olja oljne ogrščice. Sredstvo proti mladim kaparjem, ki še nimajo ščita, je lahko tudi tobak, ki se je čez noč namakal v vodi. 

Tripsi ali resarji

Do 2 mm velike, zelo ozke žuželke sesajo sok in povzročajo drobne belkaste pege na listih. Listna ploskev zaradi tega deluje srebrnkasta, napadeni cvetovi pa so majhni in deformirani. Resarji imajo radi rastoče rastline, ki so v stresu zaradi premalo vode ali pretoplega okolja. Pogosto se pojavljajo na pelargonijah, fuksijah, azalejah in flamingovcih. Za njihovo uničenje uporabimo piretrin, za biološko zatiranje pa je primerna roparska pršica.

Gosenice

So ličinke metuljev in vešč, v velikosti od 5 mm do 10 cm. Večina se hrani z listi in koreninami, listni zavrtači pa živijo v listih in tvorijo zvite rove v listni sredici.

Učinkovita rešitev za nadlogo je, da na okrasnih rastlinah stremo ličinke v rovih. Proti odraslim metuljčkom zavijačev uporabimo rumene lepljive plošče, proti osicam grizlic uporabimo bele lepljive plošče. Za uničevanje gosenic uporabljamo lepljive trakove in sistemične insekticide. 

Ogorčice/nematiode

So mikroskopsko majhne in podobne črvom. Zavirajo rast listov in stebel, povzročajo zmanjšanje števila cvetov in plodov. Na rastlinah tvorijo manjše nabrekline. Za gibanje v tleh in po listih potrebujejo vlago. Zelo nevarna je rumena krompirjeva ogorčica in borova ogorčica, njihovo prisotnost v tleh pa zelo zmanjšata oljna redkev in bela gorjušica.

Hrošči in rilčkarji

Imajo trden zunanji oklep z bleščečo zunanjostjo, škodo pa povzročajo z grizenjem in sesanjem listov. Strigalice rade napadajo krizanteme, dalije, sobne rastline in vrtnine, škoda njihovega napada pa je vidna v obliki okroglih ali ozkih globokih zajed (rilčkarji) v listih in cvetovih.  Odrasle rilčkarje je skoraj nemogoče zatreti; poskusimo pa lahko s škatlo - vabo iz tisovih iglic in na deblih uporabimo lepljive trakove.

Muhe

Poškodbe na rastlinah povzročajo žerke (črvi) z grizenjem in vrtanjem. Hranijo se s koreninami, stebli, listi ali plodovi. Pogoste so na čebuli v vlažnih pomladih ter češnjeva, fižolova, kapusova in korenjeva muha. Proti čebulni muhi uporabimo rumene lepljive plošče. Naravna zaščita so mešani rastlinski posevki. Lahko uporabimo insekticide.

Polži

Puščajo sluzaste sledi na napadenih listih in obgrizene površine nepravilnih oblik. Večji problem predstavljajo v vlažnih in senčnih okoljih, aktivni so ponoči. S prezimovanjem lahko živijo več let. Odstranimo jih tako, da okrog rastlin natrosimo sredstva proti polžem ali pa pepel in moko, ki bosta polžem preprečila premikanje. Rešitev so tudi vreče ali deske, pod katerimi si polži poiščejo skrivališče. Te poberemo in uničimo.

Mravlje

Pogoste so črne, rdeče in travniške mravlje, ki živijo v kolonijah. Mravlje največji problem predstavljajo v peščenih tleh, znaki napadov mravelj pa so nenadna uvenelost rastlin, ki jo povzročajo s kopanjem med koreninami.

Mravljišče lahko uničimo šele ko umre matica, zato je pomembno, da mravlje odnesejo sredstva v gnezdo. To lahko dosežemo z uporabo vab v obliki škatlic, ki pričnejo delovati po namestitvi v gnezdišču. Poleg tovrstnih vab lahko uporabimo tudi specialna sredstva proti mravljam in lepljive trakove, njihov naravni odganjalec pa je aromatično dišeča sivka.