Topla greda je uporabna takrat, ko so temperature zunaj prenizke in si s tem lahko skrajšamo ali podaljšamo čas pridelave zelenjave. Največkrat se ljudje za postavitev tople grede odločijo v jeseni, a tudi spomladi ni prepozno. Še posebej, če je vreme dolgo časa mrzlo ali deževno. Skratka, za toplo gredo ni nikoli prepozno. Za vrtičkanje jo lahko uporabljamo tudi preko celega leta, odvisno od njene izvedbe. Topla greda na našem vrtu je namreč zelo živahen in rodoviten svet v malem.
Bistvo tople grede je toplota, ki jo v večini primerov daje sonce.
Lahko jo tudi vkopljemo v zemljo in s tem dobimo nekaj toplote še iz tal, saj so tla toplejša od zraka. Na vrtu moramo za postavitev tople grede izbrati najbolj primeren prostor. Ta naj bo takšen, da bo topla greda med letom čim dlje obsijana s soncem, kar bo gredi dajalo potrebno toploto.
V njej se bo s tem ustvarila posebna klima, ki bo za nekaj stopinj toplejša od zunanje temperature, to pa bo povzročilo, da bodo semena v njej vzklila hitreje, rast zelenjave pa se bo močno pospešila.
Topla greda je praktičen odgovor na nepredvidljive vremenske razmere. Z izkoriščanjem toplote sonca bomo podaljšali rastno sezono rastlin in tako doma pridelali več zdrave zelenjave.
Toplo gredo lahko kupite v Merkurju, ali pa jo naredite sami. Nakup ali izdelava tople grede se vam bo vsekakor že takoj obrestovala.
Ko smo določili sončno lokacijo za postavitev grede, izkopljemo približno 60 cm globoko luknjo. Dolžino in širino luknje pa prilagodimo materialu, ki ga imamo za izdelavo tople grede oz. svojim željam. V toplo gredo moramo ujeti kar največ sončnih žarkov, kar pomeni, da mora biti ena stranica daljša od druge. Daljša stranica je približno 20 cm višja od nižje, okna pa so postrani obrnjena proti soncu. Pravilna postavitev grede je v smeri od vzhoda proti zahodu. Pri tem mora biti višja stranica obrnjena proti severu.
Za izdelavo stranic lahko uporabimo stare lesene deske in jih zbijemo v močan okvir (uporabimo lahko tudi beton ali kakšen drug material).
Topla greda naj ima na zadnjem delu višino okoli 30-45 cm, na sprednjem pa okoli 20-35 cm. Če je razmik od tal premajhen, bo v zaprti gredi, ki je zaradi mraza ne moremo zračiti, premalo zraka. Če pa je razmik prevelik, se zrak v njej ne more ogreti in so razmere za dobro rast prehladne. Tako zagotovimo boljši kot za sončne žarke, s tem pa višjo temperaturo.
Za pokrov lahko uporabimo pleksi oz. polikarbonatno prozorno ploščo, stara stekla ali hišna okna.
Lesen okvir postavimo nad izkopano luknjo, nato pa lahko začnemo s pripravo notranjega dela tople grede.
Tople grede so bile prvotno namenjene za vzgojo sadik spomladi. V njej sadimo na toplem kaljena semena solate, ob zelo topli pomladi pa jih posejemo lahko kar neposredno v gredico. Že februarja sejemo čebulo in semena. Konec februarja in marca pa še solato, zelje, cvetačo, brokoli, kolerabo, čebulo, rukolo, redkvico in por. V sredini marca lahko sejemo peteršilj in cvetlice. Pozno v jeseni pa še dolgo vzgajamo motovilec in drugo solato.
Za solato priporočamo, da se seje najprej v multiplošče in jo do kalitve hranimo v hiši ali stanovanju pri temperaturi 20 stopinj celzija. Takoj, ko mladi kalčki pogledajo iz zemlje pa jih prestavimo v toplo gredo, da se sadika ne pretegne. S tem načinom bomo vzgojili kvalitetno solato.
V poletnem času tople grede uporabljamo za gojenje plodovk, med katerimi prevladujejo lubenice, melone in buče.
Če imamo v jeseni toplo gredo izpraznjeno, potem lahko vanjo postavimo očiščene glave zelja in ohrovta, ali pa prezimimo tudi endivijo in radič. Vrtnine moramo postaviti tako, da se med seboj ne dotikajo. V tem primeru moramo okna pokriti s slamarico ali lesenimi pokrovi. Solata nam tako ostane do januarja.
Toplo gredo in njeno energijo lahko izkoriščate tudi za vzgojo lončnic ali sadik na balkonu kot tudi v zaprtih prostorih stanovanj. Zelo dobro se obnesejo odrezane plastenke, ki jih zataknemo v lonce. To tehniko je možno uporabiti tudi na vrtovih, saj sadike obenem zaščitite pred škodljivci in drugimi vplivi.
Za hitro vzklitje je odločilna temperatura zemlje. Če jo pred sajenjem pokrijemo s črno folijo, se bo v nekaj dneh segrela.
Krompir lahko ostane pokrit tudi po sajenju, tik pred vzklitvijo pa črno folijo odstranimo in jo nadomestimo s polipropilensko.
Poleg zadrževanja toplote s prekrivanjem, pa poskusimo toploto tudi akumulirati.
Nazaj na vrh
Ni izdelkov v košarici
Za izbran trgovski center vam bomo samodejno prikazovali zaloge.
Vaš trenutno izbrani trgovski center je .
Ste že nakupovali v Merkur spletni trgovini?
PrijavaŠe niste nakupovali v Merkur spletni trgovini?
Ustvarite račun in nakupite hitreje.
Ob registraciji si lahko ustvarite tudi Merkurjevo kartico zaupanja, s katero si zagotovite dodatne prihranke.
Prikaz zalog je informativne narave. Točen podatek dobite v izbranem trgovskem centru.
