BIO vrt na balkonu in terasi

Vrtičkarstvo v mestih ni nekaj novega, je pa v zadnjih letih spet pridobilo na pomenu. Kot začetnik vrtičkarstva se najpogosteje omenja nemški zdravnik Daniel Gottlieb Schreber, ki je lastnikom tovarn v drugi polovici 19. stoletja predlagal, da delavcem in njihovim družinam priskrbijo košček zemljišča, na katerem bi se lahko ukvarjali z vrtnarstvom in kjer bi se lahko igrali otroci. To opravilo bi imelo več pozitivnih lastnosti, med drugim bi ljudem omogočilo dostop do zdrave hrane in dobro vplivalo na zdravje in počutje. Vrtičkarstvo, kot ga poznamo sedaj, se je razvilo nekoliko kasneje in ni bilo namenjeno več samo delavcem temveč tudi meščanom.

V novejšem času pa se je poleg »klasičnega« vrtičkarstva okrog hiše oz. najema vrtičkov pojavilo tudi vrtičkarstvo na mestih, ki so bila v preteklosti bolj namenjena za vzgojo okrasnih rastlin, na balkonih in terasah. Velik preboj v urbanem vrtičkarstvu pa je pomenila popularizacija visokih gred, gojenje na ravnih strehah in tudi gojenje na zelenih stenah. Od tu naprej se urbano vrtičkarstvo bliskovito širi.

Na balkonu in terasi lahko gojimo skoraj vse vrtnine in tudi zelišča. Izberemo tiste, ki imajo kratko rastno dobo in hitro rodijo. Pri izbiri moramo upoštevati moramo njihove zahteve in velikost koreninskega sistema.

Izbiramo sorte, ki so odporne proti boleznim. Nasade lahko tudi kombiniramo. Če nimate izkušenj z vrtnarjenjem in ste popolni začetnik, vam priporočamo, da za začetek izberete vzgojo zelišč (npr. peteršilj, drobnjak).

V plitve posode sejemo ali sadimo solatnice, blitvo, rukolo… Plodovke sadimo v globlje posode in izberemo nižje sorte. Tudi jagode lahko uspešno gojite v posodah, največkrat v obešankah ali posebnih posodah za jagode. Izberemo večkrat rodne sorte. Na balkonu in terasi lahko gojimo tudi fižol, tako visok, kot nizek. Gojimo lahko tudi kolerabico in redkvico.

Pri gojenju vrtnin v posodah ne smemo pozabiti, da so rastlino bolj žejne, kot tiste na vrtu, saj imajo na voljo manjši »zalogovnik« za vodo. Vendar pa voda v posodah ne sme zastajati, kar omogočimo z izbiro ustrezne posode in rastnega substrata.

Posode v katerih bomo gojili rastline so lahko iz različnih materialov: iz gline, plastike, kovine, lesa… Pomembna je predvsem velikost posode, še posebej globina.

V najbolj globoke posode bomo sadili rastline z močnim koreninskim sistemom: paradižnik, paprika, jajčevci. Te posode naj bodo globoke 40-50 cm in prav tako tudi široke. V balkonska korita, ki naj bodo globoka vsaj 20 cm lahko sadimo kumare, bučke, tudi čebulo, korenček, peteršilj, blitvo, špinačo ter celo zelje in ohrovt. V dovolj široka korita lahko sadimo tudi visok fižol in grah. V korita, ki so plitvejša lahko sadimo vse vrste solat in radičev, rukolo, krešo in redkvice.

Paziti moramo tudi na lego. Za veliko sonca vam bodo hvaležni paradižniki in paprika. Solatnice in druga listna zelenjava bo dobro uspevala tudi v polsenci. Zelišča in začimbnice bodo uživala na sončni legi, uspevale bodo tudi na manj sončni legi, vendar bo na račun tega okus in vonj manj izrazit.

Izbrati moramo substrat, ki je namenjen gojenju vrtnin in je, če se le da, ekološki. Ti so sicer nekoliko dražji. Odsvetujemo vam izbiro poceni rastnih substratov za balkonske rastline, saj njihova sestava ni preverjena. Dober substrat za vzgojo vrtnin vsebuje veliko humusa in manj šote, substratu pa so dodani lesna vlakna, glineni minerali, zeolit,…

Priporočamo vam mešane zasaditve, kjer se rastline med seboj ščitijo in »pomagajo«, vendar je pri teh zasaditvah potrebno upoštevati, »dobre« in »slabe« sosede. Tako npr. nekatere cvetoče rastline privabljajo čebele in naravne sovražnike škodljivcev, škodljivce pa odganjajo in tako varujejo svoje sosede. Veliko bolj kot na vrtu moramo pri takšni zasaditvi upoštevati zahteve rastlin po vodi in hranilih.

Na balkonih in terasah pa lahko gojimo tudi sadno drevje. Mini sadno drevje in stebričasto sadno drevje na šibki podlagi. Drevesa ne dosežejo velike višine zato so primerna za gojenje v posodah.

Posoda za gojenje mora biti večja, kot so posode za gnojenje vrtnin in dovolj stabilna, da se ne prevrne. Izbirate lahko med številnimi sadnimi vrstami, kot so npr.: jablane, hruške, češnje, breskve, nektarine, ringlo, slive… Izberemo sorte, ki so manj občutljive na bolezni in jih ni potrebno dodatno ščititi s škropljenjem.

Vrtičkarstvo v mestih ni nekaj novega, je pa v zadnjih letih spet pridobilo na pomenu. Kot začetnik vrtičkarstva se najpogosteje omenja nemški zdravnik Daniel Gottlieb Schreber, ki je lastnikom tovarn v drugi polovici 19. stoletja predlagal, da delavcem in njihovim družinam priskrbijo košček zemljišča, na katerem bi se lahko ukvarjali z vrtnarstvom in kjer bi se lahko igrali otroci. To opravilo bi imelo več pozitivnih lastnosti, med drugim bi ljudem omogočilo dostop do zdrave hrane in dobro vplivalo na zdravje in počutje. Vrtičkarstvo, kot ga poznamo sedaj, se je razvilo nekoliko kasneje in ni bilo namenjeno več samo delavcem temveč tudi meščanom.

V novejšem času pa se je poleg »klasičnega« vrtičkarstva okrog hiše oz. najema vrtičkov pojavilo tudi vrtičkarstvo na mestih, ki so bila v preteklosti bolj namenjena za vzgojo okrasnih rastlin, na balkonih in terasah. Velik preboj v urbanem vrtičkarstvu pa je pomenila popularizacija visokih gred, gojenje na ravnih strehah in tudi gojenje na zelenih stenah. Od tu naprej se urbano vrtičkarstvo bliskovito širi.

Na balkonu in terasi lahko gojimo skoraj vse vrtnine in tudi zelišča. Izberemo tiste, ki imajo kratko rastno dobo in hitro rodijo. Pri izbiri moramo upoštevati moramo njihove zahteve in velikost koreninskega sistema.

Izbiramo sorte, ki so odporne proti boleznim. Nasade lahko tudi kombiniramo. Če nimate izkušenj z vrtnarjenjem in ste popolni začetnik, vam priporočamo, da za začetek izberete vzgojo zelišč (npr. peteršilj, drobnjak).

V plitve posode sejemo ali sadimo solatnice, blitvo, rukolo… Plodovke sadimo v globlje posode in izberemo nižje sorte. Tudi jagode lahko uspešno gojite v posodah, največkrat v obešankah ali posebnih posodah za jagode. Izberemo večkrat rodne sorte. Na balkonu in terasi lahko gojimo tudi fižol, tako visok, kot nizek. Gojimo lahko tudi kolerabico in redkvico.

Pri gojenju vrtnin v posodah ne smemo pozabiti, da so rastlino bolj žejne, kot tiste na vrtu, saj imajo na voljo manjši »zalogovnik« za vodo. Vendar pa voda v posodah ne sme zastajati, kar omogočimo z izbiro ustrezne posode in rastnega substrata.

Posode v katerih bomo gojili rastline so lahko iz različnih materialov: iz gline, plastike, kovine, lesa… Pomembna je predvsem velikost posode, še posebej globina.

V najbolj globoke posode bomo sadili rastline z močnim koreninskim sistemom: paradižnik, paprika, jajčevci. Te posode naj bodo globoke 40-50 cm in prav tako tudi široke. V balkonska korita, ki naj bodo globoka vsaj 20 cm lahko sadimo kumare, bučke, tudi čebulo, korenček, peteršilj, blitvo, špinačo ter celo zelje in ohrovt. V dovolj široka korita lahko sadimo tudi visok fižol in grah. V korita, ki so plitvejša lahko sadimo vse vrste solat in radičev, rukolo, krešo in redkvice.

Paziti moramo tudi na lego. Za veliko sonca vam bodo hvaležni paradižniki in paprika. Solatnice in druga listna zelenjava bo dobro uspevala tudi v polsenci. Zelišča in začimbnice bodo uživala na sončni legi, uspevale bodo tudi na manj sončni legi, vendar bo na račun tega okus in vonj manj izrazit.

Izbrati moramo substrat, ki je namenjen gojenju vrtnin in je, če se le da, ekološki. Ti so sicer nekoliko dražji. Odsvetujemo vam izbiro poceni rastnih substratov za balkonske rastline, saj njihova sestava ni preverjena. Dober substrat za vzgojo vrtnin vsebuje veliko humusa in manj šote, substratu pa so dodani lesna vlakna, glineni minerali, zeolit,…

Priporočamo vam mešane zasaditve, kjer se rastline med seboj ščitijo in »pomagajo«, vendar je pri teh zasaditvah potrebno upoštevati, »dobre« in »slabe« sosede. Tako npr. nekatere cvetoče rastline privabljajo čebele in naravne sovražnike škodljivcev, škodljivce pa odganjajo in tako varujejo svoje sosede. Veliko bolj kot na vrtu moramo pri takšni zasaditvi upoštevati zahteve rastlin po vodi in hranilih.

Na balkonih in terasah pa lahko gojimo tudi sadno drevje. Mini sadno drevje in stebričasto sadno drevje na šibki podlagi. Drevesa ne dosežejo velike višine zato so primerna za gojenje v posodah.

Posoda za gojenje mora biti večja, kot so posode za gnojenje vrtnin in dovolj stabilna, da se ne prevrne. Izbirate lahko med številnimi sadnimi vrstami, kot so npr.: jablane, hruške, češnje, breskve, nektarine, ringlo, slive… Izberemo sorte, ki so manj občutljive na bolezni in jih ni potrebno dodatno ščititi s škropljenjem.

V želji, da bi zadostili vsem potrebam sodobnega vrtičkarstvo, so v podjetju Evergreen Garden Care razvili posebno linijo izdelkov, pod imenom Substral Performance Organics.

To so okolju prijazni izdelki – organska gnojila, ki jih odlikuje izjemna učinkovitost. Vrhunska ponudba večnamenskih gnojil, ki zadostujejo potrebam rastlin, rastočim na prostem kot tudi potrebam sobnih rastlin. Odlična so za vzgojo zelenjave, zelišč, sadja in celo okrasnih rastlin, ne glede na to kje jih gojimo: na vrtu, na balkonu, v visoki gredi… Najbolj nas seveda veseli podatek, da se prvi vidni učinki delovanja pojavijo že po 7 dneh. Torej delujejo od prvega dne (posebnost pri organskih gnojilih) pa tja do 3 mesece.

Poleg tega, da so to gnojila iz 100% naravnih sestavin, so poskrbeli še za dodaten okoljevarstveni vidik. Embalaža, v katerih se gnojila nahajajo je narejena skoraj izključno iz obnovljivih sestavin. S tem podpiramo trajnostni razvoj in prispevamo svoj delež k ohranitvi okolja. Vsa gnojila tudi zadovoljujejo kriterije, ki veljajo v ekološkem kmetijstvu.

Če pogledamo graf učinkovitosti, vidimo da gnojila Substral Performance Organics v začetni fazi delujejo kot mineralna gnojila (hranila so rastlinam dostopna takoj), kasneje pa kot organska gnojila (dolgotrajno delovanje).

Delovati začnejo že prvi dan po aplikaciji, prve vidne spremembe na rastlinah pa opazimo po sedmih dneh.

Je visokokakovostno organsko gnojilo za vse vrste sobnih in balkonskih rastlin. Vprašali boste, kako je paradižnik na sliki povezan s sobnimi in balkonskimi rastlinam? Gnojilo je idealna izbira za vzgojo paradižnika in tudi druge zelenjave v loncih (na balkonu, terasi, na dvorišču,…). Uravnotežena sestava hranil z N-max formulo daje hitre rezultate in zagotavlja bujno cvetenje ter obilen pridelek.

Ravno tako je z jagodami, ki jih lahko gojimo v različnih posodah tudi kot obešanke ali pa z zelišči, ki jih lahko uporabimo v kuhinji oz. za pripravo osvežilnega zeliščnega čaja. Seveda pa lahko gnojilo uporabite tudi za gnojenje številnih sobnih in cvetočih balkonskih rastlin.

Gnojilo odlikuje vsestranska uporabnost in enostavno odmerjanje s pomočjo čepa. Vendar čeprav je gnojilo enostavno in varno pa moramo pri njegovi uporabi upoštevati nekaj pravil. Gnojilo prvič uporabimo štirinajst dni po presajanju, ko so se rastline že ukoreninile. Pred vsako uporabo moramo plastenko temeljito pretresti. Nikoli ne zalivamo po listih ali cvetovij, vedno samo po zemlji.

Sobne rastline:

Odmerek: ¼ čepa (7 ml) vlijte v 1 liter vode za zalivanje.

Uporaba:

• od marca do septembra: 1x tedensko.
• od oktobra do februarja: vsake 3 tedne.

Balkonske rastline:

Odmerek: ½ čepa (14 ml) vlijte v 1 liter vode za zalivanje.

Uporaba:

• od marca do septembra: 1x tedensko (od aprila).
• od oktobra do februarja: ne gnojimo.

Univerzalno popolnoma organsko gnojilo v obliki granulata. Uporabimo ga lahko pri vzgoji sadja oz. jagodičevja, zelenjave ali pa okrasnih rastlin (trajnic, grmovnic, drevnine). Odlikuje ga celovita oskrba s hranili, ki je prilagojena potrebam rastlin ter hitro začetno delovanje. Tudi pri uporabi granuliranih gnojil Substral Performance Organics so prvi vidni učinki opazni že po sedmih dneh. Njegovo delovanje pa dopolnjuje tudi dolgotrajno delovanje, tako kot druga organska gnojila.

Odmerjanje je zelo enostavno. Pred setvijo potresemo 1 pest gnojila na 1 m² (1 pest vsebuje približno 25 g gnojila). Bolj natančna navodila za posamezne vrste rastlin pa najdete na embalaži. Gnojilo uporabljamo dvakrat na leto:

1. ob začetku pomladi (ob setvi, sejanju, presajanju, urejanju…)
2. po 2-3 mesecih po prvi aplikaciji

Gnojilo vsebuje tudi gvano morskih ptic. Gvano je bogat z dušikom, fosforjem in kalijem, torej z vsemi tremi osnovnimi hranili, ki jih rastline potrebujejo.

Nasvet pripravil agronom Janez Čuk, Substral