KAKO NASTANE PLESEN?
Plesni so tiste mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki značilnih hif, kolonije teh pa se povezujejo v omrežja z genetsko identičnimi jedri, ki jih obravnavamo kot en sam organizem – micelij. Za nastanek in razvoj ne potrebujejo veliko: dovolj je že vlažen material, podlaga, kajti ugajajo jim temperature od 0 do kar 40 stopinj C. Ob rahlo kiselkastem pH se razvijejo še prej.
Spore plesni se prosto gibljejo po zraku in ko se »ujamejo« na fasado, še posebej na senčnih in bolj vlažnih, običajno severnih pročeljih, ter na tistih, ki niso toliko izpostavljena vetru in posledično sušenju, se lahko hitro udomačijo in razrastejo. V našem bivalnem okolju, torej tudi na fasadi, je hranljivih snovi za njihov razvoj na pretek. Najbolj jim namreč teknejo organske snovi, teh pa je obilo tudi v ometih, barvah in na lesenih površinah.
KAKO TO, DA SE LAHKO PLESEN POJAVI NA OBNOVLJENI FASADI (CELO TAM, KJER JE PREJ NI BILO)?
Zanimivo je, da bi – kar se plesni tiče – lahko rekli, da je bilo na starih objektih s tanjšo toplotno izolacijo ali celo brez nje pogojev za nastanek plesni bistveno manj, kot jih je na sodobnih fasadah z ustrezno debelino izolacije. V neizoliranih in slabo izoliranih objektih je namreč v hladnejšem delu sezone ob ogrevanju notranjih prostorov toplota prehajala skozi zidove in jih tako sušila. Prehajanje toplote iz notranjosti je tudi dosti prej posušilo zunanjo vlago na pročelju. Posledično pogojev za nastanek plesni in alg ni bilo.
Zato je logično, da se po sanaciji ali obnovi takšnega objekta z namestitvijo sodobnega fasadnega sistema, ki prej neizolirano stavbo oziroma zidove odlično toplotno izolira, pojavijo tudi pogoji za nastanek in razvoj plesni. V notranjosti stavbe imamo seveda ugodno bivalno klimo, vendar pa izolacija preprečuje prehajanje toplote v zaključni sloj na zunanji strani, kar pomeni, da se ta počasneje ali pa sploh ne suši. Enako velja tudi za novozgrajene objekte.
PLESEN NA NOVI, DOBRI FASADI?
Mit, da plesni na starih stavbah ni (bilo), je res mit. Omenili smo že, da je bilo na fasadah objektov brez izolacije pogojev za nastanek plesni manj, k temu pa je treba dodati še element vidnosti oziroma estetike. Plesen na pročelju starega, propadajočega objekta vidno pač ne izstopa. In obratno, na novi, estetsko brezhibni fasadi morebitne madeže in pike opazimo toliko prej. Četudi je fasada nova, ni nujno, da je tudi dobro izvedena.
Zato je toliko bolj pomembno, da ne glede na to, ali se lotevate novogradnje ali obnove fasade starejšega objekta, posvetite dovolj pozornosti pročelju stavbe ter kakovostni in strokovno izvedeni vgradnji fasadnega sistema. Videz je le končni estetski učinek, najprej pa je nujna brezhibna izdelava, saj bo sicer prej ko slej trpel tudi videz, vi pa z njim. Pri vgradnji fasade je zato potrebno sodelovati s strokovnjaki, ki preučijo izpostavljenost objekta vremenskim pojavom ter možnosti za površinsko kondenzacijo vlage in s tem za nastanek plesni in alg. Dobra izvedba je pomembna tudi zaradi zmanjšanja verjetnosti naknadnih poškodb, npr. nastanka razpok na zaključnem sloju, ipd.
Estetska odstranitev organskih tvorb na fasadi in uporaba sredstev, ki zaradi kemične sestave preprečujejo nastanek plesni, pomeni le začasno odstranitev vidnih posledic slabe vgradnje. Za dolgotrajnejši učinek se morajo strokovnjaki seveda posvetiti odpravljanju vzrokov.
