Topla greda za spomladanske pridelke

20.01.2024 180 ogledov 11 min branja

Zelenjavni vrt Tople grede in Rastlinjaki Marec

Topla greda je uporabna takrat, ko so temperature zunaj prenizke in si s tem lahko skrajšamo ali podaljšamo čas pridelave zelenjave.

Kadar imamo zelo malo prostora in se ne moremo odločiti ali bo naš vrt okrasen ali bi bilo bolje, če bi pridelali nekaj zelenjave za na krožnik, se lahko odločimo za okrasno zelenjavni vrt.

Največkrat se ljudje za postavitev tople grede odločijo v jeseni, a tudi spomladi ni prepozno. Še posebej, če je vreme dolgo časa mrzlo ali deževno. Skratka, za toplo gredo ni nikoli prepozno.

Za vrtičkanje jo lahko uporabljamo preko celega leta, odvisno od njene izvedbe. Topla greda na našem vrtu je namreč zelo živahen in rodoviten svet v malem, zato je res vredno, da si zanjo vzamemo čas in ji namenimo nekaj pozornosti. Vrnila nam bo mnogokratno.

DELOVANJE TOPLE GREDE

Bistvo tople grede je toplota, ki jo v večini primerov daje sonce. Lahko jo tudi vkopljemo v zemljo in s tem dobimo nekaj toplote še iz tal, saj so tla toplejša od zraka.

Na vrtu moramo za postavitev tople grede izbrati najbolj primeren prostor. Ta naj bo takšen, da bo topla greda med letom čim dlje obsijana s soncem, kar bo gredi dajalo potrebno toploto.

V njej se bo s tem ustvarila posebna klima, ki bo za nekaj stopinj toplejša od zunanje temperature, to pa bo povzročilo, da bodo semena v njej vzklila hitreje, rast zelenjave pa se bo močno pospešila.

Topla greda je praktičen odgovor na nepredvidljive vremenske razmere. Z izkoriščanjem toplote sonca bomo podaljšali rastno sezono rastlin in tako doma pridelali več zdrave zelenjave.

Topla greda GAIA Jumbo 0.83 x 1.2 0.72 m

Toplo gredo lahko kupite v naši spletni trgovini al v naših trgovskih centrih, lahko pa jo izdelate tudi sami. Nakup ali izdelava tople grede se vam bo vsekakor že takoj obrestovala.

LEGA IN PRAVILNA POSTAVITEV

Ko smo določili sončno lokacijo za postavitev grede, izkopljemo približno 60 cm globoko luknjo. Dolžino in širino luknje pa prilagodimo materialu, ki ga imamo za izdelavo tople grede oz. svojim željam. V toplo gredo moramo ujeti kar največ sončnih žarkov, kar pomeni, da mora biti ena stranica daljša od druge. Daljša stranica je približno 20 cm višja od nižje, okna pa so postrani obrnjena proti soncu. Pravilna postavitev grede je v smeri od vzhoda proti zahodu. Pri tem mora biti višja stranica obrnjena proti severu.

IZDELAVA IN PRIPRAVA TOPLE GREDE

Uporabljajmo le kakovostne zemlje in gnojila.

Za izdelavo stranic lahko uporabimo stare lesene deske in jih zbijemo v močan okvir (uporabimo lahko tudi beton ali kakšen drug material).

Topla greda naj ima na zadnjem delu višino okoli 30-45 cm, na sprednjem pa okoli 20-35 cm. Če je razmik od tal premajhen, bo v zaprti gredi, ki je zaradi mraza ne moremo zračiti, premalo zraka. Če pa je razmik prevelik, se zrak v njej ne more ogreti in so razmere za dobro rast prehladne. Tako zagotovimo boljši kot za sončne žarke, s tem pa višjo temperaturo.

Za pokrov lahko uporabimo pleksi oz. polikarbonatno prozorno ploščo, stara stekla ali hišna okna.

Lesen okvir postavimo nad izkopano luknjo, nato pa lahko začnemo s pripravo notranjega dela tople grede.

Stik lesenega okvirja z zemljo še dodatno obdamo z malo zemlje, da tako preprečimo morebitno uhajanje toplote pri špranjah. Na dno luknje moramo položiti gosto kovinsko mrežo, da s tem zavarujemo vrtnine pred voluharjem. Mreža se mora stikati s stenami tople grede. Priporočamo, da se luknjo zapolni z listjem, slamo ali posušeno travo, ki bo imela funkcijo zadrževanja toplote in vlage. Na slamo nato dodamo še sloj svežega hlevskega gnoja, ki mora segati 25 cm pod nižjo stranico. Čezenj pa razporedimo še prst, obogateno z gnojili.

KAJ SEJEMO V TOPLO GREDO?

Tople grede so bile prvotno namenjene za vzgojo sadik spomladi. V njej sadimo na toplem kaljena semena solate, ob zelo topli pomladi pa jih posejemo lahko kar neposredno v gredico. Že februarja sejemo čebulo in semena. Konec februarja in marca pa še solato, zelje, cvetačo, brokoli, kolerabo, čebulo, rukolo, redkvico in por. V sredini marca lahko sejemo peteršilj in cvetlice. Pozno v jeseni pa še dolgo vzgajamo motovilec in drugo solato.

Za solato priporočamo, da se seje najprej v multiplošče in jo do kalitve hranimo v hiši ali stanovanju pri temperaturi 20 stopinj celzija. Takoj, ko mladi kalčki pogledajo iz zemlje pa jih prestavimo v toplo gredo, da se sadika ne pretegne. S tem načinom bomo vzgojili kvalitetno solato.

V poletnem času tople grede uporabljamo za gojenje plodovk, med katerimi prevladujejo lubenice, melone in buče.

ZIMSKA SHRAMBA

Če imamo v jeseni toplo gredo izpraznjeno, potem lahko vanjo postavimo očiščene glave zelja in ohrovta, ali pa prezimimo tudi endivijo in radič. Vrtnine moramo postaviti tako, da se med seboj ne dotikajo. V tem primeru moramo okna pokriti s slamarico ali lesenimi pokrovi. Solata nam tako ostane do januarja.

PRAKTIČNI NAMIGI

Toplo gredo in njeno energijo lahko izkoriščate tudi za vzgojo lončnic ali sadik na balkonu kot tudi v zaprtih prostorih stanovanj. Zelo dobro se obnesejo odrezane plastenke, ki jih zataknemo v lonce. To tehniko je možno uporabiti tudi na vrtovih, saj sadike obenem zaščitite pred škodljivci in drugimi vplivi.

Za hitro vzklitje je odločilna temperatura zemlje. Če jo pred sajenjem pokrijemo s črno folijo, se bo v nekaj dneh segrela.

Krompir lahko ostane pokrit tudi po sajenju, tik pred vzklitvijo pa črno folijo odstranimo in jo nadomestimo s polipropilensko.

Poleg zadrževanja toplote s prekrivanjem, pa poskusimo toploto tudi akumulirati.

V kolikor je možno, lahko rastline posadimo na južno stran kamnitih škarp in zidov. Kamenje bo tekom dneva absorbiralo toploto sonca in jo preko noči oddajalo rastlinam. Za tovrstno pomoč vam bodo posebej hvaležne plodovke (paprika, paradižnik in jajčevci), ki za dobro rast potrebujejo višje nočne temperature. Če takih zidov nimate, lahko na gredo s paradižniki položimo nekaj večjih kamnov, ki bodo enako dobro opravili nalogo.