Zaščita pred klopi

01.06.2023 6 min branja

Zaščita pred klopi je izjemnega pomena pri preprečevanju obolelosti z lymsko boreliozo ali klopnim meningoencefalitisom (KME). Slovenija žal sodi med države z najvišjo pojavnostjo obeh bolezni.

Klopi so povsod - v gozdu, parku pa tudi na domačem vrtu

Klopi se najraje zadržujejo v vlažnih listnatih gozdovih z gosto grmičasto podrastjo. Vse pogostejši pa so primeri, ko se s klopom vrnemo kar s svojega vrta ali iz bližnjega parka! Na svoje gotsitelje čakajo v podrasti in splezajo nanje.

Pri tem poiščejo mesto, kjer je koža najbolj mehka in prekrvavljena, na primer za ušesi, pod pazduho, na dimljah, dlaneh, lasišču ali stopalih, da lahko vanjo zapiči rilec – svoj prehranjevalni organ. S posebno snovjo, ki jo vbrizga v svojo žrtev, rano omrtviči, saj le-ta vsebuje toksin. Nevarnost za ljudi pa prihaja ravno iz teh žlez, z izmenjavo njegove snovi v krvni obtok svojega gostitelja.

V primeru okuženega klopa, le-ta od svoje prejšnje žrtve okužbo s to snovjo prenese na novega gostitelja. Dlje časa, ko je okužen klop prisesan na svojega gostitelja, več je možnosti, da se okuženi patogeni prenesejo v krvni obtok novega gostitelja, zato je potrebno klopa čimprej odstraniti (nekje v roku 24 ur).

Že en sam klop nam lahko spremeni življenje za vedno

Medtem ko pik komarjev (preberite vse o zaščiti pred komarji tukaj) redko povzroča več kot srbečo in motečo reakcijo, pa je klopov ugriz lahko veliko bolj daljnosežen. V Sloveniji je namreč izrazito visok odstotek klopov prenašalcev bolezni. Najpogostejši sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME).

Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v ljubljanski regiji.

Lymska borelioza

je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi.

Od okužbe do prvih znakov lahko mine od nekaj dni do enega meseca po okužbi. Na koži se pojavi neboleča rdečina, ki se širi navzven in oblikuje krog, ki na sredini bledi in je kot kolobar.

Ni nujno, da se razvojni krog pojavi na mestu vboda. V primeru močnejše okužbe se razvojni krogi lahko pojavljajo po celem telesu.

Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Če bolezen ni zdravljena takoj, lahko zdravstvene težave povezane z okužbo izbuhnejo šele po več letih po dejanski okužbi. Lymska borelioza se zdravi z antibiotiki, cepiva zanje ni.

Klopni meningoencefalitis (KME)

je zelo resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa.

V prvem tednu so znaki klopnega meningoencefalitisa (poimenovano tudi meningitisa) podobni znakom gripe (glavobol, vročina, bolečine v mišicah) in ko človek meni, da je že skoraj ozdravel, nastopi druga faza, ki prinaša resne težave (visoka temperatura, močni glavoboli, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, včasih tudi motnje zavesti in zbranosti.)

Približno 1% obolelih okužbe je smrtnih. Okoli 10 – 20 % obolelih ima trajne posledice, kot so ohromitve, težave s sluhom, govorom, ravnotežjem, motnje spomina in koncentracije.

Zdravila ni. Možno pa je preventivno cepljenje, ki ga je potrebno obnavljati med 3 do 5 let.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje.