Visoke grede: več pridelka, manj plevela in bolečin v hrbtu

Zjutraj pogledate skozi okno, sonce sramežljivo kuka čez drevesa, vi pa si zamišljate, kako bi bilo fino natrgati svežo solato. A potem pomislite na pletje, sklanjanje in blato … vse, kar vas odvrne od vrtnarjenja.

Tukaj pa nastopijo visoke grede.

Z njimi vrtnarjenje postane lažje, bolj pregledno in – ne bomo se pretvarjali – tudi precej bolj estetsko. Z nekaj osnovnega znanja si lahko hitro uredite lastno gredo, kjer ni plevela, voda ne zastaja in ni hoje po blatu. Zraven pa še rešite eno največjih tegob pri vrtnarjenju: bolečine v križu po večurnem pletju.

Kaj so visoke grede, zakaj jih izbrati in katera je prava za vas? V tem članku boste našli vse – od izbire materiala, pravilnega polnjenja do idej, kaj vanje posaditi.

Visoke grede niso več le nekaj, kar vidite na fotografijah v revijah ali v vrtičkarskih skupinah. Danes jih postavljajo na vrtove, dvorišča, balkone in terase – povsod tam, kjer si ljudje želijo pridelati nekaj svojega, brez prevelikega napora.

Zakaj so tako priljubljene?

• Manj plevela, več pridelka. Dvignjena greda ima boljšo drenažo, več toplote in zračnosti – rastline zato hitreje rastejo in bolje uspevajo. Plevel pa ima precej manj možnosti, da se razširi med vaš posevek.
• Ni več sklanjanja. Greda je dvignjena na udobno višino, kar pomeni manj obremenitve za hrbet, kolena in vse, kar vas po dolgem dnevu boli.
• Več reda, manj kaosa. Zaradi jasne oblike in omejenega prostora je vrtnarjenje bolj organizirano – točno veste, kje raste kaj in koliko prostora imate še na voljo.
• Daljša sezona. Zaradi toplote, ki jo ustvarjajo spodnje plasti grede, lahko sejete prej spomladi in obirate dlje v jesen.
• Idealna rešitev za manjše prostore. Visoko gredo lahko postavite tudi na teraso, balkon ali celo na dvorišče pred hišo – tam, kjer klasični vrt ne pride v poštev.

Če radi vrtnarite, a se pri vas običajen vrt nikoli ni zares prijel, če imate omejen prostor ali pa vas bolj kot “kopanje po zemlji” zanima urejen mini pridelovalni kotiček – je visoka greda najbrž točno to, kar iščete.

Visoka greda je pravzaprav dvignjena škatlasta konstrukcija, napolnjena s plastmi naravnih materialov. Osnovna ideja je preprosta: ustvariti idealno okolje za rast rastlin – s toploto, zračnostjo in hranili, ki jih potrebujejo. Poleg tega pa vam visoka greda prihrani precej sklanjanja in nepotrebnega garanja.

Greda je običajno sestavljena iz:

• spodnje plasti grobega materiala (veje, lesni sekanci),
• vmesnega sloja komposta, slame ali listja,
• zgornje plasti kakovostne zemlje.

Takšna sestava omogoča odlično drenažo, hkrati pa deluje kot naravni grelec, saj spodnje plasti postopno razpadajo in oddajajo toploto. Rezultat? Hitrejša rast in bolj zdrav pridelek – tudi v zgodnji pomladi ali pozni jeseni.

Vse visoke grede na prvi pogled morda delujejo podobno – a ko jih začnete primerjati, hitro opazite razlike. Najpomembnejši dejavnik pri izbiri je material, iz katerega je greda narejena. Ta vpliva na videz, vzdržljivost, način postavitve in tudi na to, koliko vzdrževanja vas čaka čez sezono.

V trgovinah MERKUR najdete visoke grede iz različnih materialov – preverite, katera bo najbolje delovala na vašem vrtu, dvorišču ali terasi.

Lesene visoke grede so priljubljena izbira tistih, ki cenijo naraven videz in klasičen vrtni slog. Les se lepo zlije z okolico, zadržuje toploto in deluje zračno – kar rastline obožujejo.

Pri izbiri bodite pozorni, da je les odporen na vlago in vremenske vplive. Priporočljivo je, da notranjost grede dodatno zaščitite s folijo ali tekstilom, ki preprečuje prehitro propadanje lesa.

Lesene grede se odlično obnesejo na zelenjavnih vrtovih, pa tudi na podeželskih dvoriščih in ob lesenih ograjah, kjer se z okolico lepo povežejo v celoto.

Če imate radi moderen, minimalističen videz, so kovinske visoke grede odlična izbira. Najpogosteje so izdelane iz pocinkane pločevine ali jekla s prašnim premazom, kar pomeni, da dobro prenašajo dež, sonce in sneg.

Kovinske grede ne potrebujejo skoraj nobenega vzdrževanja in so pogosto zasnovane tako, da jih sestavite brez posebnega orodja – kar je dobra novica za vse, ki nimate časa ali volje za vrtno improvizacijo.

Poleg tega so izjemno trpežne, zato vam bodo služile več sezon zapored – tudi če jih pustite zunaj čez zimo.

Plastične visoke grede so odlična rešitev za manjše prostore ali začasne zasaditve. So lahke, enostavne za prenašanje, pogosto modularne (kar pomeni, da jih lahko prilagajate prostoru), predvsem pa zelo nezahtevne za vzdrževanje.

Kljub temu, da so iz umetne mase, so številni modeli izdelani iz reciklirane plastike, kar jih uvršča med okolju prijaznejše izbire. Prav tako so odporne na vlago, UV žarke in mehanske poškodbe.

Primerne so za začetnike, otroke, pa tudi vse tiste, ki si želijo vrtnarjenja brez zapletov.

Kako postaviti visoko gredo?

Če vas zanimajo natančnejša navodila za postavitev visoke grede, pokukajte v naš vodič: Kako postaviti visoko gredo?

Pri visoki gredi je prostor skoraj vedno mogoče najti – ampak to še ne pomeni, da jo lahko postavite kamor koli. Prava lokacija bo močno vplivala na uspešnost vaše zasaditve, zato se splača malce premisliti.

Večina vrtnin potrebuje vsaj 6 ur sonca dnevno, nekatere (na primer paradižnik, paprika, bučke) pa še več. Najbolje bo, da gredo postavite v del vrta ali terase, ki je obsijan zjutraj in zgodaj popoldne. Pozni popoldanski sončni žarki niso tako močni, zato tam rastline pogosto ne dobijo dovolj energije.

Visoka greda že sama po sebi nudi nekaj zaščite, a če jo postavite na vetrovno mesto, se bo zemlja hitreje izsuševala, rastline pa bodo pod večjim stresom. Če grede ne morete prestaviti, razmislite o zaslonih, naravnih pregradah (npr. živa meja) ali nizki ograji.

Gredo postavite na raven teren – tako bo zalivanje enakomerno, voda pa ne bo odtekala le na eno stran. Če imate rahlo nagnjen vrt, lahko podložite stranico ali gredo nekoliko vkopljete v zemljo.

Če imate več gred, naj bo med njimi dovolj prostora, da boste lahko udobno hodili in z obeh strani dostopali do rastlin. Priporočena razdalja je vsaj 50 cm – še bolje 70 cm, če boste delali s samokolnico ali večjo zalivalko.

V visoki gredi boste lahko vzgojili skoraj vse, kar uspeva tudi na klasičnem vrtu – le da hitreje, z manj težavami in boljšim izkoristkom prostora. Zaradi toplih slojev in dobre drenaže imajo rastline več energije za rast, zemlja pa ostane dlje časa rahla in bogata s hranili.

Najbolj hvaležne rastline za visoke grede:

• Solate (berivka, motovilec, rukola)
• Zelišča (bazilika, peteršilj, drobnjak, timijan)
• Špinača, blitva, redkvice
• Paradižnik, paprika, jajčevec
• Jagode, fižol, grah

Ni pa visoka greda primerna le za zelenjavo. V njej lahko vzgojite tudi jagodičevje, mešane okrasne zasaditve ali zeliščni kotiček – recimo tik ob kuhinjskem izhodu.

Če šele začenjate, si lahko zasaditev olajšate z mešanimi setvami rastlin, ki se dobro razumejo med seboj. Tako boste hitro videli rezultate in pridobili samozavest za naprej.

Dobro delujejo kombinacije, kot so:

• Listnate rastline + plodovke + zelišča (npr. solata + češnjev paradižnik + bazilika)
• Zgodnje + pozne sorte (rukola in redkvice spomladi, nato na isto mesto bučke ali fižol)
• Rastline z različno višino (spodaj solata, zadaj visoki paradižnik, ob robu zelišča)

Visoke grede so preprosta rešitev za več pridelka, urejen vrt in bolj prijetno vrtnarsko izkušnjo – ne glede na to, koliko prostora imate ali koliko izkušenj prinašate s seboj.

V ponudbi trgovin MERKUR vas čakajo različne visoke grede, ki jih lahko prilagodite svojemu okusu, prostoru in vrtnarskim ciljem.