Bob je rastlina, ki sodi v družino stročnic. Je odporna na zimski mraz, zato je tudi prva, ki jo sejemo. Ugoden čas za setev se začne nekje sredi februarja, saj nam zgodnja setev zagotovi hiter pridelek, rastline so bolj utrjene, izognemo se spomladanski suši in seveda tudi največjemu škodljivcu boba, to so zloglasne uši. Te so krive za to, da nam marsikatera rastlina boba propade. Seme pred setvijo namočimo v vodo, da se napije vode. Bob posejemo v jamice, po 2 do 3 semena, v ravno vrsto. Razmak sajenja v vrsti naj bo nekje med 20 in 30 cm, razmak med vrstami pa naj bo nekje 50 cm. Potreboval bo tudi oporo, saj rad poleže. Ker vsi dobro vemo, da ne vzkali vso seme, lahko za boljši izkoristek sejemo bob v lončke. Lončke postavimo na prosto, nato pa sadike boba posadimo na prazna mesta v gredi in imamo tako 100% izkoristek prostora. Priporočljivo je, da na mestu, kjer smo se odločili, da bomo imeli bob, ni rasla kakšna druga stročnica in to vključuje tudi sam bob. Predhodno gnojenje s hlevskih gnojem ali kakšnimi drugimi dušičnimi gnojili ni potrebno, saj ima sposobnost fiksacije dušika iz zraka. Mu pa dodamo kompost tekom sezone, za kar bo izredno hvaležen. Bob je žejen, kar pomeni, da ga je potrebno veliko zalivati, še posebej v času cvetenja. Suša v tem obdobju pomeni manj cvetov in posledično manj pridelka.

Na žalost nam razkuževanje zemlje pri listnih ušeh ne koristi veliko in je pogosto edina rešitev preventiva z rednim pregledovanjem naših rastlin. Pomagamo si lahko tudi z rumenimi lepljivimi ploščami, in ko ugotovimo kje se škodljivec pojavlja, nadaljujemo z insekticidi. Kaj je karenca, kateri insekticidi so najbolj primerni za zatiranje škodljivcev in kdaj dosežemo največji uspeh pri zatiranju teh nadležnih škodljivcev si lahko preberete v celotnem nasvetu naše Anje https://www.merkur.si/strokovnjak/vrt