Pridelava hrane vzgojene brez umetnih gnojil in pesticidov narašča, postavlja pa se vprašanje ali lahko pridelamo dovolj hrane brez kemikalij.
Pri ekološkem načinu pridelave se pridela v povprečju vsaj 25 % manj; se pa zgodi, da na ekološki način pridelamo celo več, vendar redko.
EKOLOŠKA PRIDELAVA ZELENJAVE
Pri ekološki pridelavi za gojenje rastlin uporabljamo le organska gnojila ekološkega izvora (neekološka niso dovoljena). Uporabimo lahko hlevski gnoj, kompost ali rastline za zeleni podor(zeleno gnojenje).
Izberemo lahko tudi katerega od briketiranih organskih gnojil, ki so v ekološki pridelavi dovoljena. Uporaba teh gnojil je zelo enostavna, pa še plevelov ne vnesemo v tla kot se nam to lahko zgodi pri gnojenju s hlevskim gnojem.
Bolezni in škodljivce na rastlinah uničujemo z naravnimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Pripravimo jih sami ali jih kupimo, vsekakor pa so naravni – po navadi gre za zdravilne izvlečke iz rastlin.
Odpornost rastlin krepimo s pomočjo naravnih pripravkov na osnovi alg.
Plevel zatiramo mehansko, rast plevela pa preprečimo z organskimi zastirkami (slama, posušena trava, listje ...). Veliko je ročnega dela, opazovanja in kontrole rastlin.
Zdravo stanje rastlin vzdržujemo s kolobarjenjem. Rastline si morajo slediti v pravilnem vrstnem redu.
KONVENCIONALNA PRIDELAVA ZELENJAVE
Pri konvencionalni pridelavi plevel zatiramo s herbicidi. Bolezni in škodljivce zatiramo s kemičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, gnojimo pa z organskimi in mineralnimi gnojili.
Pridelki so večji, vendar se ostanki pesticidov lahko nalagajo v hrani, v zemlji ali v podtalnici. Tudi večina mineralnih gnojil je lahko topnih in kar hitro pridejo do podtalnice.
Rastlinam sicer intenzivno pomagajo pri rasti in razvoju, vendar se nitrati lahko nakopičijo tudi v pridelkih.
INTEGRIRANI NAČIN PRIDELAVE ZELENJAVE
Med konvencionalno in ekološko je še integrirani način pridelave, ki nima tako strogih omejitev kot ekološki, pa kljub vsemu kar precej pazi na okolje. Možna je uporaba mineralnih gnojil, vendar se uporabljajo taka, ki se počasneje sproščajo.
Tudi kemična sredstva za varstvo rastlin so dovoljena v primerih hudih napadov bolezni ali škodljivcev. Ta sredstva hitro razpadejo in se ne nalagajo v organizmu. Prednost pa se daje naravnim zaščitnim sredstvom in predatorjem – naravnim sovražnikom škodljivcev (pikapolonice, tenčičarice, najezdniki).
HIDROPONIKA
Hidroponika je sodoben način vrtnarske pridelave. Uporablja se tam, kjer hočemo prihraniti prostor, ker lahko gojimo v več nivojih.
Rastlinam dovajamo hranilno raztopino (vodo z raztopljenimi hranili). Te rastline rastejo v nekem sterilnem substratu (perlit, vermikulit, glinopor, kamena volna), lahko so ves čas v hranilni raztopini ali pa so v zraku, kjer se jih po koreninah orošuje s hranilno raztopino.
Hidroponika ni podobna ekološki niti konvencionalni pridelavi.
VRTIČKARJI VRTNARIJO NA VEČ NAČINOV
So takšni, ki so zelo osveščeni in skušajo na svoj krožnik spraviti čim bolj zdravo in polno zelenjavo pa tudi takšni, ki se radi pokažejo pred sosedi kako dobro je naredil njihov krompir, kakšne glave ima zelje. Tudi to je čisto v redu, če le ne pretiravajo z lahko topnimi gnojili in škropivi, saj vemo, da so vrtičkarji dostikrat zaradi manjše osveščenosti večji onesnaževalci kot profesionalni pridelovalci.
