1. Nikoli ne vrtnarimo na mokri zemlji
Najtežje je izbrati čas za obdelavo težkih glinenih tal. Kadar so ta presuha, so trda in razpokajo, kadar pa so premokra, se oprijemajo orodja in jih ni možno obdelovati. Mokra zemlja je namreč mazava.
Malo lažje je obdelovanje peščenih tal, saj se peščena prst po dežju hitro posuši, pa tudi v suhem vremenu je ni težko obdelovati.
Obdelovanje ali hoja po mokri zemlji je (za zemljo) škodljivo, saj jo zbije, uniči strukturo, škodi mikroorganizmom in iztiska zrak iz tal, ta pa je še kako potreben za živa bitja v njej.
Zemljo lahko obdelujemo šele takrat, ko se prst ne prijema orodja in naših čevljev.
2. Ugotovimo tip prsti v našem vrtu
Vsi si želimo v vrtu rodovitne prsti za odličen pridelek. Da bi jo izboljšali, pa moramo najprej ugotoviti tip prsti.
Prst je sestavljena iz različno velikih delcev, ki jih v grobem sestavljajo:
- PESEK (premer delcev 2 - 0,02 mm),
- MELJ ( premer: 0,02 – 0,002 mm) in
- GLINA (premer manjši od 0,002 mm).
Preprost test za določanje tipa prsti
- Če svaljka ne moremo oblikovati, pomeni, da je osnova prsti pesek.
- Če se pri oblikovanju tvorijo posamezni skupki prsti, imamo opravka s peščeno ilovico.
- Če se svaljek oblikuje, vendar drobi, je naša prst ilovica
- Če uspemo lepo oblikovati svaljek, ko pa ga poskusimo združiti v kroglo, ta takoj razpade, je naša prst meljasta ilovica.
- Kadar svaljek lahko oblikujemo, krogla pa nekoliko razpada, gre za glinasto ilovico.
- Kadar lepo oblikujemo svaljek in kroglo, imamo precej glineno zemljo.
Določili smo tip prsti - kako naprej?
Težka tla izboljšamo z organsko snovjo v obliki kakovostnega organskega gnojila Plantella Organik, saj bo obogatila strukturo tal, povečala prostor med delci in s tem preprečevala nastajanje zbitih tal.
Peščenih tal ni potrebno prekopavati, spomladi jih samo globlje prerahljamo. Nujno pa potrebujejo precej kakovostne organske snovi, saj le-ta povečuje sposobnost zadrževanja vode in hranilnih snovi. To dosežemo z dodajanjem Planetella Organika.
Če želimo izboljšati lastnosti tal ter s tem preprečiti izpiranje hranil, zrahljati tla in omogočiti v tleh lažje kroženje zraka in vode, uporabimo Plantella Biovit, ki je kombinacija bentonitne in zeolitne kamninske moke. In še več, nase veže tudi vse morebitne toksične snovi v tleh.
3. Preverimo kislost tal. Je apnenje sploh potrebno?
Tekstura prsti je pomembna tudi pri ukrepih za zmanjševanje kislosti tal. Peščena tla npr. ne prenesejo večjih odmerkov sredstev za apnenje tal, ilovnata tla pa imajo navadno dovolj veliko zalogo apna.
Kislost tal je zelo pomembna za pridelovanje rastlin, določa pa jo pH vrednost. Primeren pH zagotavlja optimalno dostopnost hranil. V preveč kislih ali preveč bazičnih tleh je rastlinam dostopnih manj hranil.
V Sloveniji je samo približno tretjina kmetijskih zemljišč prekislih, zato je apnenje tal kar na pamet velikokrat neupravičeno ali celo škodljivo. Presežek apna lahko povzroči poškodbe, ki jih zelo težko popravimo. V tleh nastane močna alkalna reakcija, zaradi katere se v prsti vežejo pomembni mikroelementi in tudi fosforna kislina. Te snovi postanejo za rastline nedostopne, nastanejo znaki fizioloških bolezni in pomanjkanje. Močno gnojenje s kalcijem v začetku močno pospeši rast, zaradi povečane presnove pa je večja tudi poraba humusa.
Na kislih tleh avtohtono uspevajo kislica, mah, preslica, jetičnik, šaš, zlatica, borovnice, brusnice, vresje in tudi marjetice.
Pred pripravo tal torej preverimo kislost. To lahko naredimo preprosto s pH indikatorji v obliki papirnatih lističev ali trakov, destilirano vodo in plastičnim kozarčkom. pH vrednost 6 je za rastline idealna. Tla z nizkim pH izboljšamo s sredstvom za zmanjševanje kislosti Plantella Kalcivit.
Domači test kislosti
- V lonček natrosimo zemljo
- Dodamo destilirano vodo in premešamo
- PH- pomerimo s papirnatim pH indikatorjem
- Odčitamo vrednost - v primeru na sliki so tla malenkost prekisla
4. Z UPORABO KAKOVOSTNEGA GNOJILA LAHKO POVEČAMO PRIDELEK TUDI ZA 30 %
Količina oz. vsebnost organske in suhe snovi v gnojilu sta najpomembnejša podatka, ki jih moramo upoštevati pri nakupu organskih gnojil.
Kvalitetno organsko gnojilo ima več kot 60 % organske snovi in čim več suhe snovi.
Merilo kakovosti je torej odstotek organske in suhe snovi, pa tudi drugih hranil, ki jih rastline potrebujejo
5. KOLIČINO GNOJILA PRILAGODIMO POTREBAM RASTLIN
Pri gojenju vrtnin upoštevamo načela kolobarja, kar pomeni, da razdelimo vrt na poljine, navadno tri ali štiri glede na vrtnine, ki jih bomo tam sadili. Na prvi poljini sadimo vrtnine, ki potrebujejo največ hranil (paradižnik, bučke in ostale plodovke, večina kapusnic), na zadnji pa tiste, ki hranil praktično ne potrebujejo (stročnice). V skladu s tem je potrebno poljine tudi pripraviti. Prvo poljino gnojimo s polno količino organskega gnojila, drugo s polovično, tretjo s četrtino in zadnje ne gnojimo.
Kaj lahko storimo?
Vzorec tal pošljemo na talno analizo v pedološki laboratorij, kjer nam bodo povedali, kako dobro imamo tla založena s hranili. Gnojimo glede na potrebe vrtnin in priporočila rezultatov talne analize.
6. KAJ STORITI PO POPLAVAH IN DOLGOTRAJNEM DEŽEVJU?
Poplave nanesejo veliko materiala in tudi odnesejo velike količine zemlje. V nanešenem materialu so lahko prisotne težke kovine, fekalije, motorna olja, itd. V tleh, kjer dlje časa stoji voda se ustvarijo anaerobne razmere – mikroorganizmi nimajo več kisika in odmrejo. Rezultat so mrtva in nerodovitna tla.
Kaj lahko storimo?
Po vsakem takem dogodku je potrebno tla zopet oživiti – jim dodati gnojila z dodanimi visoko vsebnostjo organske snovi. Ta bo služila kot hrana za življenje v tleh. Lahko izberemo tudi gnojilo z dodanimi mikroorganizmi, ki bo revitalizacijo tal še pospešilo, kot je Biogrena. V tla dodajmo tudi Plantella Biovit izboljševalec tal z bentonitom in zeolitom. S tem pa bomo poskrbeli, da bo zeolit v kamninski moki nase vezal strupene snovi iz tal in vsrkal neprijetne vonjave.
