Klikni in prevzemi: 19 prevzemnih mest.
Merkur paketnik: 8 prevzemnih mest (24/7).
Spletni nakup na obroke: do 12 obrokov brez obresti.

#POSADIDREVO


TRADICIJO SAJENJA
DREVES JE VREDNO
OHRANJATI

Vsakemu otroku, rojenemu septembra
2020, podarimo sadiko drevesa.

Iz roda v rod se prenaša lepa slovenska tradicija, ki narekuje, da ob rojstvu otroka posadimo drevo.

Ker imamo tudi v Merkurju že več kot 120 let tradicije in nam je spoštovanje starih navad blizu, bomo vsem otrokom, rojenim septembra 2020, podarili sadiko lipe ali breze.

Iz roda v rod se preneša lepa slovenska tradicija, ki narekuje, da ob rojstvu otroka posadimo drevo.

Ker imamo tudi v Merkurju že več kot 120 let tradicije in nam je spoštovanje starih navad blizu, bomo vsem otrokom, rojenim septembra 2020, podarili sadiko Lipe ali Breze.

Ste tudi vi v septembru postala srečna
mamica in še niste dobili drevesa?
Pišite nam.

ŽELIM BREZPLAČNO DREVO

Lepim pobudam se splača pridružiti

Drevo lahko posadi vsakdo. Vabimo vas, da se tudi vi pridružite pobudi in posadite drevo. 
Lahko ga posadite v čast otroku, v želji, da bi vam drevo čez nekaj let
ponujalo senčno zatočišče ali pa zato, da prispevate k bolj zeleni prihodnosti.

#posadidrevo

LIPOVEC (LIPA)

Latinsko ime: TILIA CORDATA

Oblika rasti: Krošnja je široka, zaokrožena in ovalno piramidne oblike.

Velikost: Listopadno drevo, ki doseže v višino cca 20 m.

Listje/Iglice:  Listi so srčasti in za razliko od lipe skoraj brez dlačic na spodnji strani.  Listi se jeseni obarvajo rumeno.

Barva cveta/Čas cvetenja: Drobni rumeno zeleni cvetovi so dišeči.  Cvetenje: junij, julij.

Plod/Zorenje: Plodovi so suhi oreščki.

Veje/Lubje: Veje so upognjene in razvejane. Lipa ima gladko sivo lubje, ki z leti razpoka.

Lega/Tla: Ugaja ji sonce ali polsenca, ter vlažne in hladne lege. Tla vlažna, hranljiva in globoka.

Prednosti: Ima lepo rast. Je medonosna rastlina.

Lipa - Tilia cordata

S tem uvodnim verzom, ki je del izjemno lepe, stare domovinske pesmi, začenjam članek, ki je namenjen drevesu, ki ima v slovenskem prostoru že izjemno dolgo zgodovino in pomembno simbolno vlogo. Težko bi našli drevo, ki je tako močno prepleteno s slovensko narodno zgodovino, kot je ravno lipa.

Lipa je imela že v germanskem ljudskem verovanju pomembno vlogo in je bila posvečena boginji zakona in domačega ognjišča, imenovani Frigga. V srednjem veku so bile vaške lipe središče javnega življenja. Pod njimi so ljudje plesali in praznovali. Lipova drevesa so predstavljala kraj, kjer so vaška sodišča sprejemala zakone in razglašala razsodbe. Z veliko vnemo se današnji spomeniški varstveniki trudijo ta izjemna drevesa, ki nosijo neizpodbiten pečat naše davne zgodovine , čim dlje ohraniti pri življenju in preprečiti njihovo propadanje.

Lipa ali velikolistna lipa, kot jo tudi imenujemo (zaradi velikih srčastih listov), je mogočno drevo, z veliko razvejano in odprto krošnjo, ki lahko zraste do 40m in doseže premer debla kar 5m. Skorja lipe je sivkasto-rjave barve, v nekaterih primerih se lahko skorja obarva tudi svetlo- rdečkasto in je gladka, le v visoki starosti lubje razpoka. Lipa ima zelo močan in razvejan koreninski sistem, zato moramo to načelo upoštevati pri zasaditvah v urbanem okolju. Gotovo je nezamenljiva lastnost drevesa, poleg njene mogočne velikosti, veliki in enostavni srčasti listi.

Lipa pa je pomembna tudi zaradi cvetenja, saj imajo njeni cvetovi veliko zdravilnih lastnosti, pogosto ga uporabljamo za pripravo čajev, med čebelarji pa je lipa izjemno cenjena zaradi priprave t.i. damskih medov. (zaradi visoke vsebnosti sladkorjev oziroma fruktoze). Ličje iz skorje so včasih uporabljali v vrvarstvu, za pletenje vreč, košar obutve in rogoznic, za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Iz ličja so izdelovali pastirske plašče, t.i. ličnike.

Lipa je ena najbolj priljubljenih in najpogosteje sajenih okrasnih drevesnih pa tudi medonosnih vrst. Ker doseže velike mere, je manj primerna za manjše vrtove, uporaba je podobna kot pri lipovcu. Les lipe je zaradi svoje lahkosti in mehkobe, široko uporaben v lesarstvu.

Čistih lipovih sestojev v Slovenji nimamo, najpogosteje jo najdemo v mešanih sestojih, na gorskih pasovih v družbi velikega jesena, gorskega javorja, gorskega bresta in lipovca.

Natančno določevanje lip je lahko težavno, ker se vse vrste lip, zelo rade križajo med seboj. Najbolj znan tak primer križanca je  evropska lipa ( Tilia x europaea L), ki je plod križanja med lipo in lipovcem, ki ga marsikje v Evropi sadijo pogosteje kot starša, saj ju prekaša v dobrih lastnostih.

Poleg omenjene Navadne lipe ( Tilia platyphyllos) in lipovca (Tilia cordata), se pri nas pojavlja še ameriška lipa (Tilia americana) in srebrna lipa ( Tilia tomentosa).

Kot zanimivost naj ob koncu članka omenim samo še podatek, da se Slovenija ponaša z najstarejšo lipo na svetu ( t.i. Najevsko lipo oziroma Najevnikov lipovec), njeno starost ocenjujejo na 770 - 800 let.

Kako posaditi Lipo?

  • Lorem Ipsum has been the industry's standard dummy text ever since 
  • Lorem Ipsum has been the
  • Lorem Ipsum has been the industry's standard

Kako posaditi Lipo?

  • Lorem Ipsum has been the industry's standard dummy text ever since 
  • Lorem Ipsum has been the
  • Lorem Ipsum has been the industry's standard

NAVADNA BREZA

Latinsko ime: BETULA PENDULA

Oblika rasti: Srednje do dečje drevo, ki ima povešavo rast.

Velikost: Navadna breza lahko v višino doseže od 15 do 25 m.

Listje/Iglice:  Ima majhne srčaste liste, ki se jeseni obarvajo rumeno.

Barva cveta/Čas cvetenja: Moški in ženski cvetovi so ločeni in zacvetijo zgodaj spomladi pred oliostanjem.

Plod/Zorenje: Tanki in drobni oreški. Zorenje: avgust-september

Veje/Lubje: Veje so vitke in povešene.  Veje čim manj  režemo, ker slabše prenaša rez. Lubje je slikovito, belo črne barve, z velikimi razpokami v starosti.

Lega/Tla: Dobro prenaša vse tipe tal, v kolikor so dobro drenirana. Ljubi sončna in rahlo senčna rastišča.

Prednosti: Ima lepo rast.  Je avtohtona vrsta v Sloveniji.

Breza - Betula pendula

Breza je vsem poznano drevo. Zaradi njene značilne bele skorje jo vidimo že od daleč in je lepa popestritev gozdnih robov in tudi travnikov. Jeseni se tudi njeno listje obarva zlato-rumeno, kar jo naredi še bolj markantno.

Je listopadno drevo, visoka je od 15 pa tudi do 30 metrov. Njena bela skorja je gladka, ko so drevesa mlada in lahko jo v trakovih luščimo. S starostjo in debelenjem pa razpoka in takrat njeno razbrazdano deblo posivi. Brezova skorja je bele barve, ker so njene plutaste celice obarvane z betulinom. Njene mlade vejice so tanke in povešene. Ima lepljive brste in kasneje rombaste liste z nažaganim listnim robom. moški in ženski cvetovi so ločeni, oboji v obliki mačic. Cveti od aprila do maja, kar povzroča alergikom tudi obilo težav. Njeni plodovi (semena) so majčkeni, 2 mm veliki oreščki, ki jih raznaša veter in z njimi se breza tudi razmnožuje. Dočaka tudi do 100 let. V zdravilne namene se uporabljajo, listni popki, mlado listje, sok in lubje. Za svojo zelo hitro rast potrebuje veliko vode, ki jo črpa iz tal.

Brezovi mladi popki se nabirajo zelo zgodaj spomladi, marca, uporabimo pa jih lahko sveže ali posušene. Popke lahko uporabimo kot dodatek v »divjih« solatkah, prav tako mlado listje. Popki vsebujejo nekaj blagodejnih eteričnih olj, ne vsebujejo pa vitamina C, ki se razvije kasneje v listih. Liste, nabiramo od aprila do junija. Trgamo največje popke in najmehkejše liste.

Iz popkov in lubja si pripravimo čaj, ki ga ne smemo prevreti, torej le preliti z vrelo vodo. Ta čaj pospešuje predvsem izločanje seča, ki je pomembno, kadar imamo v telesu preveč nakopičeno vodo zaradi motenj krvnega obtoka, blažjih težav z ledvicami in jetri. Ker pa se s povečanim izločanjem vode izloča tudi sečna kislina, nam olajša tudi bolečine v sklepih, ki so prisotne pri revmatičnih obolenjih. Prav tako se čisti in zdravi tudi mehur. Koristi  tudi sladkornim bolnikom. Tudi posušeni listi imajo močan čistilni učinek in so pomembna sestavina čajev namenjenih zdravljenju in čiščenju ledvic, spiranju ledvičnega peska in mehurja, za splošno čiščenje organizma in kot pomoč pri hujšanju. Posušiti jih moramo temeljito in hitro, da ohranijo lepo zeleno barvo in jih hraniti v suhem prostoru. Uporaba čaja iz brezovih listov je lahko dolgotrajna in je varna, z zdravnikom pa se naj posvetujejo glede njegove uporabe ljudje, ki imajo zastoj vode zaradi šibkega srca in bolezni ledvic. Ker se ob uporabi čaja iz telesa izločajo velike količine seča, je prav tako pomembno, da popijemo še kak kozarec ali dva sveže vode dnevno, da nadomeščamo izgubljeno.

Kadar imamo težave z nečisto kožo, lišaji, lahko pitje čistilnega čaja iz brezovih listov in koprive kombiniramo tudi s kopelmi, ki jih prav tako pripravimo z brezovim listjem, lahko pa dodamo tudi nekaj belega brezovega lubja.  Tudi brezova voda je odlična za spiranje lasišča in kože.

V aprilu, ko so brezova drevesa posebej sočna, lahko okoli 50 cm od tal, v deblo naredimo 2-3 cm globoko luknjo iz katere bo stekel svež brezov sok. Temu soku oz. vodi že od davnih časov pripisujejo posebno zdravilno moč. Sok čisti kri in krepi organizem. Pijemo ga večkrat  na dan, po nekaj požirkov, do 2 dcl dnevno. Zelo učinkovito lajša težave sečnih poti, bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C, vodenici, vnetju dlesni  in nečisti koži. Splošno očiščuje organizem, uporabljamo pa ga lahko tudi zunanje, saj je izvrsten za krepitev in rast las. Z njim se zdravi lasišče, odpravlja prhljaj in pomaga pri izpadanju las. Če bomo sok pridobivali sami je pomembno, da luknjo, ki smo jo naredili v brezo ponovno zamašimo, najbolje s cepilno smolo, da se drevo ne izčrpa preveč.  Če se nam zdi pa pridobivanje soka prevelik podvig, lahko poiščete ustekleničeno brezovo vodo, ki jo pridobivajo v Skandinaviji. Je polna mineralov in mikrohranil, ki telesu vračajo vitalnost. Vsebuje fruktozo, glukozo, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, natrij, železo, kot tudi sadne in aminokisline ter vitamin C. Vse te sestavine imajo pomemben vpliv na telesno počutje. Iz breze pa pridobivajo tudi sladilo, ki ga lahko uporabljajo tudi diabetiki, to je ksilitol.

Skozi vroča sončna poletja breza skozi liste absorbira in akumulira zaloge za naslednjo rastno sezono. Ko se jeseni dnevi ohlajajo in krajšajo breza to, čez poletje zbrano energijo »spušča« v korenine, kjer jo čez zimo hrani za nov pomladni zagon. Takrat  se v koreninah shranjeni minerali in hranila ponovno zaženejo v sočno rast in to vitalnost lahko s kozarcem brezove vode zaužijemo tudi mi. Seveda ne le za žejo, bolj za vitalnost, prečiščevanje telesa, pomaga pri previsoki telesni teži, prebavi in splošnem dobrem počutju. Brezova voda se pridobiva samo pomladi.

Breza je drevo prenove in kot takšna ima tudi velik mitološki pomen na severu Evrope in Azije. Povezana je s številnimi običaji. Na Finskem je nacionalno drevo. Pri rusih simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo. Je prinašalka svetlobe in je povezana z Luno in Soncem.

BREZOV ČAJ

Posušimo mlado brezovo listje. Zavremo 3 dcl vode, dodamo 2-3 žličke posušenih listov in po desetih minutah precedimo. Pijemo toplega, 3 – 4 krat na dan.

ČAJ ZA MEHUR IN LEDVICE

5 delov breze, 3 dele koprive, 2 dela zlate rozge, 2 dela preslice, 1 del brusničnih listov, 1 del koruznih laskov

Kako posaditiKostanj?

  • Lorem Ipsum has been the industry's standard dummy text ever since 
  • Lorem Ipsum has been the
  • Lorem Ipsum has been the industry's standard

Kako posaditi Lipo?

  • Lorem Ipsum has been the industry's standard dummy text ever since 
  • Lorem Ipsum has been the
  • Lorem Ipsum has been the industry's standard

Ponudba izdelkov za pomoč pri sajenju dreves

5,09 €
Več
10,89 € / kos
Več
8,49 € / kos
Več
18,99 € / kos
Več

Merkurjev strokovnjak Davor Špehar svetuje

Navodila za sajenje in vzdrževanje dreves

  • Koraki in postopek sajenja drevnin
  • Zalivanje drevnin, postopek urejanje drenaže
  • Sajenje sadnih dreves
  • Obrezovanje kroglastih dreves
  • Najpogostejše napake pri vzdrževanju drevnin

Posadili smo že XY dreves

Posadite drevo in ga na družabnih omrežjih označite s #posadidrevo. Pokažimo, da lahko pričaramo zeleno prihodnost tudi za malčke, ki šele prihajajo na svet.

Are Your Sure?

Exit