Oskrba rastlin: Sobne, balkonske in zunanje rastline

Sobne, okenske ali balkonske rastline so tiste rastline, katere vzgajamo v okrasne namenev sobi, na oknu ali na balkonu. Pred 80-imi leti smo vzgajali približno 20 različnih vrst, danes pa vzgajamo več kot 500 različnih vrst in sort sobnih rastlin.

Te rastline so iz najrazličnejših koncev sveta, zato je tudi njihova oskrba popolnoma različna. Nekatere rastline dobro uspevajo v hladnem prostoru, kjer imajo dovolj svetlobe, druge zahtevajo nekoliko višjo temperaturo in tudi zračna vlaga mora biti temu primerno višja. Če želimo, da bodo rastline v stanovanju dobro uspevale, potem moramo zanje tudi ustrezno poskrbeti. Tako moramo vse sobne rastline presaditi v mesecu marcu, aprilu in najkasneje do meseca maja. V tem času zberemo zanje primerno posodo, ki naj ne bo prevelika. 

Za okenske in balkonske rastline kot so pelargonije, petunije, begonije in druge je zelo pomembno, da jih postavimo na pravo mesto. Gomoljne begonije bodo najlepše uspevale na vzhodni strani, kjer ne bodo izpostavljene direktnemu soncu. 

Gorenjski nageljni bodo dobro uspevali in bujno cveteli, če jih bomo imeli posajene v čisto navadno vrtno zemljo na vzhodni strani. Nikakor jih ne smemo postaviti na južno stran, saj so tam temperature čez dan mnogo previsoke. Na južni strani dobro uspevajo pelargonije, marsikje petunije, surfinije in še mnoge druge.

Okenske in balkonske rastline bodo dobro uspevale, če jih posadimo v nekoliko težjo prst in če jih ne bomo preveč zalivali.

Pelargonijam, tako pokončnim in tudi visečim, ki so bolj znane pod imenom bršljanke, najbolje uspevajo, če jih zalivamo dvakrat na teden in takrat bolj temeljito. Te rastline je potrebno tudi dognojevati.

V spomladanskem obdobju imamo na vrtu veliko dela, saj je potrebno pregrabiti vrtno trato. Marsikje je potrebno to tudi dosejati. Dolga zima, ki je bila v letošnjem letu zelo vlažna, je povzročila, da se je v mnogih vrtnih tratah pojavil mah. Mahove uničimo tako, da v suhem vremenu potrosimo za to pripravljen substrat. V nekaj dneh bo mah počrnel in nato ga z gostimi grabljami temeljito zgrabimo iz same trate. V primeru, da je bilo mahu zelo veliko in je zato postala vrtna zemlja zelo redka, si pomagamo s posaditvijo nove trate.

V kolikor je bilo mahu malo, potem substrat vsebuje tudi dovolj hranilnih snovi in vrtna trata bo hkrati, ko smo jo rešili mahu, dobila dovolj zagona in hranilnih snovi, da se bo v kratkem obrasla v lepo, gosto trato. V njej tako ni prostora niti za mah niti za plevel in če bomo vrtno trato redno kosili ter redno dognojevali, potem bomo tudi občudovali njeno lepoto.

Mnoge grmovnice slabo uspevajo čez poletje saj jih nismo dovolj dobro pognojili. Bistvenega pomena je gnojenje z organskimi gnojili, med katere sodi tudi hlevski gnoj.

Hlevskega gnoja pa ni moč kupiti v nobeni trgovini, zato si pomagamo s trgovsko pripravljenimi organskim kompostom, katerega potrosimo po površini, plitvo vdelamo v zemljo in na ta način oskrbimo rastlino z ustrezno organsko snovjo.

Hkrati bodo drobnoživke pomagale pri predelovanju organske mase. To pomeni, da bodo hranilna tudi kasneje, ko jih bomo dodajali kot tekoča gnojila ali kot gnojila v zrnu. Ostala bodo tudi dalj časa v zemlji, saj bodo vezana na organsko snov, kar pomeni, da bodo tam, kjer jih rastline potrebujejo - v območju korenin.

Organska masa je prva in edina pomoč pri suši, katere se ponavljajo že leta in leta.